Kot je dodal, gre pri vstopanju v EU in Nato za "dve plati iste medalje". Zunanji minister tudi pravi, da gre pri vključevanju držav kandidatk v ti dve zvezi za zgodovinski proces ter poudaril, da je vključitev teh držav v EU in Nato "nagrada za to, da so bile zmagovalci v velikem spopadu z neracionalnim sistemom," pri čemer je omenil nekdanjo Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Rupel je tudi opozoril, da o referendumu ne odloča vlada, ampak državni zbor ter dodal, da upa, da "bodo državljani razumeli, da gre za skupen, važen zgodovinski dogodek, ki se mu je pač treba odzvati na primeren način."
Rupel predstavil delo konvencije o prihodnosti Evrope
Zunanji minister Rupel je sicer na tiskovni konferenci predstavljal delo konvencije o prihodnosti Evrope in stališča, ki jih v razpravi o obliki in vsebini prihodnje evropske ustave zastopajo slovenski predstavniki. Pri tem je Rupel opozoril na dejstvo, da konvencija vse bolj pridobiva na pomenu ter poudaril potrebo po "senzibiliranju" slovenske javnosti glede vprašanj, ki jih obravnavajo v konvenciji.
Slovenija se v konvenciji zavzema predvsem za ravnovesje med majhnimi in velikimi državami in si v skladu s tem želi močnejšo komisijo. Zato tudi podpira izvolitev predsednika komisije s strani Evropskega parlamenta, četudi je Rupel ob tem omenil nekatera odprta vprašanja, predvsem kar se tiče morebitne politizacije komisije. Ob tem Rupel dodaja, da Slovenija ne podpira ustanavljanja novih institucij, saj to ne bi pripomoglo k večji transparentnosti delovanja Unije ter se zavzema za povečano vlogo nacionalnih parlamentov v procesih odločanja v povezavi.
Slovenija nasprotuje predlogu o prenovi Unije
Slovenija tako kot ostale manjše sedanje in bodoče članice Evropske unije nasprotuje francosko-nemškemu predlogu o prenovi Unije, ki ukinja sistem izmeničnega predsedovanja Uniji. Slovenija zagovarja sistem izmeničnega predsedovanja Evropski uniji, saj ta zagotavlja enakopravnost članic Unije, je dejal zunanji minister Rupel. Zadnji, t.i. nemško - francoski predlog o prenovi Unije, med drugim ukinja sistem polletne rotacije, kar je sedanje in bodoče članice razdelilo na dva tabora.
Zadnji predlog institucionalne prenove, podpira ga šesterica velikih, poleg Nemčije in Francije še Velika Britanija, Španija, Italija in Poljska predvideva, da bosta Unijo v prihodnje vodila dva predsednika - Evropske komisije in Evropskega sveta. Prvega bi izvolili v evropskem parlamentu, drugega bi kot predstavnika nacionalnih držav imenovale vlade članic Unije. Obenem bi ukinili dosedanji sistem rotacije, ko je krmilo Unije vsakih 6 mesecev prevzela druga država. Manjše države, med njimi Slovenija, temu nasprotujejo.
Če bi po širitvi Unije na 25 članic ohranili sistem izmeničnega predsedovanja, bi posamezna država prevzela predsedstvo na vsakih 12 let in pol. To za velike države v glavnem ni sprejemljivo, za majhne, ki se že zdaj čutijo odrinjene, pa je bolje kot nič. Zato, dodaja Rupel, namerava Slovenija vztrajati pri svoji pravici do te časti in odgovornosti.
Podpora za posvetovalni referendum
Komisija DZ za evropske zadeve je podprla pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v EU in poslance pozvala naj izide referenduma spoštuje. Prav glede nezavezujoče narave referendumskega predloga je predsednik komisije Alojz Peterle za 24 ur povedal, da obžaluje, ker »so nas vladajoči postavili pred izbiro, ko je zaenkrat mogoč samo posvetovalni referendum, ki bi se ga resnično marsikdo lahko ne udeležil zaradi slabe izkušnje z referendumom o volilnih sistemih, ki ga večina v parlamentu ni spoštovala.«