Hrvaška je Združene narode uradno obvestila o širjenju jurisdikcije na Jadranu. V Zagrebu pričakujejo, da bo v novembrskem uradnem listu ZN zapisano, da je Hrvaška razglasila izključno ekonomsko cono. Sabor je sicer razglasil ekološko-ribolovno cono, vendar te kategorije ZN ne poznajo, trdi hrvaški kmetijski minister.
Hrvaška vlada je seznanila generalnega sekretarja ZN, kot depozitarja Mednarodne konvencije o pravu morja, z odločitvijo sabora, sprejeto 3. oktobra, ki govori o razglasitvi ekološko-ribolovne cone (ERC), vendar pa to po mnenju pravnih strokovnjakov na ZN pomeni v bistvu razglasitev izključne ekonomske cone (EEZ), do česar ima Hrvaška pravico. Poteza hrvaške vlade je sicer povsem običajna in ne prinaša nobenih novih pravnih posledic, saj mora država članica konvencije depozitarja konvencije obvestiti o ukrepih, sprejetih v zvezi s konvencijo.
Hrvaška je na ZN poslala celotno odločitev sabora glede ERC, ki je v bistvu razglasitev EEZ in s tem, ko bo ta objavljena v biltenu o pravu morja, bodo z njo obveščene vse članice konvencije. Uradnih odzivov na sekretariatu ZN seveda ni in jih ne bo, saj je vloga depozitarja pri tem le sprejem obvestil o odločitvah, na katere ne more vplivati. Če pa je odločitev ene od članic konvencije v nasprotju z mnenjem druge članice, pa ima slednja vso pravico, da sproži spor, ki se rešuje po normalni poti arbitraže ali sodišča.
Rupel: Takšno potezo smo pričakovali
Na hrvaško notifikacijo širitve jurisdikcije na morju se je že odzvalo slovensko zunanje ministrstvo. Zunanji minister Dimitrij Rupel zagotavlja, da je Slovenija takšen postopek pričakovala, zato je slovenska misija v New Yorku pripravljena in bo ukrepala, takoj ko bo to potrebno. Če se bo to zgodilo, se bo Slovenija odzvala podobno kot se je že v trenutku, ko je hrvaški sabor sprejel odločitev o razglasitvi ekološko-ribolovne cone, zagotavlja Rupel. Še vedno je namreč hrvaška širitev jurisdikcije sporna predvsem zaradi vprašanja morske meje med državama.
Slovenija bo, kot pravi Rupel, reagirala podobno, kot je že reagirala, ko je protestirala zoper odločitev sabora oziroma zoper komplikacije, ki jih ta odločitev prinaša za Slovenijo na primer v zvezi z mejami. Rupel je dejal, da bodo zahtevali tudi objavo slovenskega stališča na enak način kot se bo to zgodilo s hrvaško notifikacijo. Gre za nek rutinski postopek, ki ga poznamo in, ki smo ga vajeni, še dodaja Rupel.
Izključna gospodarska ali ekološko-ribolovna cona?
Hrvaški sabor je sicer na zasedanju 3. oktobra sprejel odločitev o razširitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu. Izglasovani predlog predvideva vzpostavitev ekološko-ribolovne cone (ERC), ki ima "vsebine EEZ, ki se nanašajo na tri točke: na suvereno pravico raziskovanja in izkoriščanja morja, ohranitev in gospodarjenje z živimi naravnimi bogastvi voda tudi izven meja hrvaškega teritorialnega morja ter na jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja morja ter zaščite in ohranitve morskega bogastva". Zunanje meje ERC bo Hrvaška določila na podlagi mednarodnih pogodb o razmejitvi, in sicer z državami, katerih obale ležijo nasproti ali bočno glede na hrvaško obalo.
Italija o coni prihodnji teden
O hrvaški razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu bi moral danes razpravljati tudi odbor za zunanjo politiko italijanske poslanske zbornice, vendar je razpravo preložil na torkovo sejo. Takrat naj bi predstavnik vlade odgovoril na vprašanje skupine poslancev o tem, kakšne politične in diplomatske pobude je v zvezi s hrvaško potezo sprožila Italija.
Člani odbora pa so na italijansko zunanje ministrstvo naslovili vprašanje, v katerem so zapisali, da odločitev Hrvaške ogroža dejavnost italijanskih ribičev, saj namerava vlada v Zagrebu razširiti svoje jurisdikcijo tudi na tisti del Jadrana, ki je doslej veljal za mednarodne vode.