Rupel je na današnji novinarski konferenci dodal, da je zunanje ministrstvo seznanjeno z odzivom uradnih oblasti v BiH, ki nasprotujejo takšnemu bojkotu gospodarstva. Po mnenju bosanske ministrice za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Azre Hadžiahmetović so kritike združenja o naivnosti bosanskih oblasti do slovenske politike nespametne, sam predlog bojkota pa niti ne zasluži posebne pozornosti.
Kot je ponovil Rupel, se vsa problematika Ljubljanske banke Sarajevo oz. vsa problematika garancij za devizne hranilne vloge na podlagi nasledstvenega sporazuma rešuje s pogajanji v Baslu. Če bi se bojkot uresničil, bi ogrozil gospodarsko sodelovanje med državama, ogrožena pa bi bila tudi privatizacija v BiH. Sicer je Rupel dejal, da je po vseh dokazilih zakoniti pravni naslednik podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu Ljubljanska banka d.d. Sarajevo, ki je bila uradno registrirana v Sarajevu 2. julija leta 1993, odločitev o registraciji pa sta tedaj sprejela vlada in guverner Narodne banke. "Devize, ki so bile v BiH zbrane, so bile tam porabljene, denar se ni selil preko meja te republike," je poudaril Rupel.
Rupel tudi o približevanju Slovenije v Nato
Mnenje o Sloveniji je pomembno za njen ugled v mednarodni skupnosti, predvsem pomembno je pri vstopanju v Evropsko unijo in zvezo Nato. Domače javno mnenje o članstvu v Natu sicer trenutno ni najbolj ugodno, vendar zato stvar še ni zrela za paniko, pravi minister Rupel. Izrazil pa je prepričanje, da bi morali vsi državni faktorji narediti več za osveščanje javnosti o zvezi Nato. Vprašanje podpore javnega mnenja članstvu v zvezi, ki je pogoj za vabilo v članstvo, pa ni le stvar zunanjega ministrstva, ampak cele države, je poudaril minister.
Ministra Rupel in Grizold bosta jutri na sestanku Severnoatlantskega sveta in Slovenije predstavila tudi svoje poglede na uresničevanje zastavljenih ciljev, izzive, s katerimi se je Slovenija soočila pri udejanjanju načrtov, ter izkušnje, ki jih je pri tem pridobila. Zveza bo na tej podlagi oblikovala dokončno oceno o napredku Slovenije ter jo skupaj s sorodnimi dokumenti za druge kandidatke predložila v obravnavo zunanjim ministrom zavezništva, ki se bodo srečali sredi maja na Islandiji. O izdaji povabil v članstvo pa bo Nato odločal na vrhunskem srečanju novembra letos v Pragi.
Rupel je na novinarski konferenci tudi zavrnil očitke, da se je Slovenija prestrogo odzvala na izjavo avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Ferdinanda Mayrhofer-Grünbühla, ki je bila objavljena v britanskem časniku Financial Times. Ta je po navedbah časnika opozoril, da ima Slovenija težave z vsemi sosedami, iz česar gre po njegovem mnenju sklepati, "da ima problem nekako opraviti s Slovenci". Kot je poudaril Rupel, je zunanje ministrstvo veleposlanika poklicalo na pogovor, saj njegova izjava ne ustreza realnosti in je nesprejemljiva. Slovenija ima namreč dobre odnose s sosedami, tem pa posveča še posebno pozornost v sklepni fazi pogajanj z EU in Nato, saj so kriterij za članstvo v obeh organizacijah.
