Vodja slovenske diplomacije je namestnike zunanjih ministrov oziroma državne sekretarje v zunanjih ministrstvih 28 držav (petnajstih članic EU in trinajstih kandidatk), ki se tokrat v tej zasedbi sestajajo drugič, opozoril, da v času, ko je svetovna pozornost usmerjena v boj proti terorizmu, problemov Zahodnega Balkana ne gre odrivati v ozadje. Balkan je še naprej eno najbolj nestabilnih območij v Evropi.
Pri tem je minister izrazil zaupanje v mehanizme, ki jih je za krepitev stabilnosti na območju vzpostavila EU. Ti državam ponujajo možnosti in pomenijo njihovo postopno vključevanje v evroatlantske povezave. Le članstvo v EU pa bo zagotovilo dolgoročno stabilnost območja, je bil prepričan šef slovenske diplomacije.
Razmere na Balkanu, za katere je minister ocenil, da so se precej izboljšale, vendar se regija kljub temu še vedno sooča s številnimi izzivi, so ena osrednjih tem današnjega neformalnega zasedanja političnih direktorjev, predstavniki zunanjih ministrstev pa bodo pozornost namenili tudi razmeram, nastalim po septembrskih terorističnih napadih v ZDA.
V zvezi s tem se je Rupel zavzel za učinkovit boj proti mednarodnemu terorizmu, ki bo v okviru mednarodnih organizacij na vseh ravneh, globalni, regionalni in subregionalni, pozval demokratične države. K boju proti terorizmu lahko po prepričanju ministra pomembno prispeva le združena in svobodna Evropa in prav s širitvenim procesom se postavljajo temelji takšne Evrope.
Razširjena Evropa bo lahko učinkovito skrbela za varnost v okviru lastnih meja, poleg tega bo sposobna močno prispevati k širjenju demokracije in reševanju problemov v svoji neposredni bližini, na primer v Ukrajini, pa tudi drugje, na primer v Afriki in na Bližnjem vzhodu, je menil minister.
Vodja slovenske diplomacije se je zavzel tudi za nadaljnjo dejavnost Evrope pri posredovanju na kriznih območjih. Da to zmore, je, kot meni Rupel, dokazala v Makedoniji. Za izvajanje takšnih nalog v prihodnje bi bilo po ministrovem mnenju treba okrepiti skupno evropsko zunanjo politiko in v tem kontekstu zagotoviti neodvisno in operativno evropsko obrambo.
Kot omenjeno, se politični direktorji 28 držav tokrat drugič sestajajo v tej zasedbi. Pobudo za redna polletna tovrstna srečanja je v drugi polovici lanskega leta dalo takratno francosko predsedstvo unije, prvič pa so se namestniki zunanjih ministrov 28 držav zbrali marca letos v Bratislavi. Namen takšnih zasedanj, ki naj bi tudi v prihodnje potekala v kandidatkah za članstvo, je poglabljanje rednega dialoga med sedanjimi in prihodnjimi članicami v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU.