Brez zavarovanja jezikovne dediščine in kompetenc vseh, tudi najmanjših evropskih narodov, bi prišlo do resne krize, je opozoril Rupel, ki je kot govornik nastopil na konferenci o jezikovnih aspektih širitve EU.
Slovenski šef diplomacije je še povedal, da bi EU morala nameniti "znatna dodatna" sredstva za prevajalske sisteme majhnih jezikov. Kot je Rupel poudaril, naj manjši narodi prevajalce potrebujejo precej bolj kot veliki. "Kadar govorijo 'veliki', jih vsi razumejo brez prevajanja. Prevajanje je problem majhnih in ne velikih," je na konferenci z uradnim naslovom Jeziki širitve, širitev jezikov dejal slovenski zunanji minister.
Slovenščina zaradi relativne majhnosti ne bo delovni jezik unije, po pridobitvi članstva pa seveda bo postala eden izmed uradnih jezikov. Za usodo slovenskega jezika znotraj EU Rupla ne skrbi, opozoril pa je na nujnost znanja tujih jezikov. "Čim boljše bo v Sloveniji znanje tujih jezikov, boljše se bo Slovenija sporazumevala s svetom in toliko bolj bo odprta in konkurenčna. To so pogoji za gospodarsko in kulturno blaginjo," je še dejal.
Vodja diplomacije se je dopoldne v Bruslju udeležil srečanja zunanjih in obrambnih ministrov EU s kolegi iz partnerskih držav, ki sodelujejo pri gradnji evropske obrambe, z udeležbo na konferenci o jezikih pa je sklenil obisk v belgijski prestolnici.