Ti glasovi ne prihajajo niti iz strokovnih niti iz oblastnih struktur niti iz glavnih koalicijskih ali opozicijskih političnih strank ter ne odražajo večinskega razpoloženja. Različni negativni odmevi in nesporazumi v zadnjih dneh nas navajajo k temu, da ponovimo stališča in še enkrat pojasnimo pričakovanja o članstvu v zvezi Nato, za katerega si prizadevamo na osnovi strokovnih analiz, je zapisal minister.
V pojasnilih na spletni strani MZZ minister Rupel "opisuje in označuje najnovejše razprave o morebitnem slovenskem članstvu v zvezi Nato."
"Članstvo v zvezi Nato podpira tudi večina slovenskih državljanov, kar potrjujejo številne raziskave oziroma ankete javnega mnenja. Zaenkrat velja, da smo se demokratično in po pameti odločili zanj," še dodaja minister. Rupel sicer poudarja, da pozitivna stališča o slovenskem vstopu v zavezništvo Nato ne izvirajo le iz zunanjega ministrstva ali vlade, ampak so definirana v zavezujočih sklepih državnega zbora, ki jih je potrdil na javni predstavitvi mnenj 16. januarja 2002.
"Zdi se, da nasprotniki slovenskega vstopa v Natu poskušajo ustvariti negativno javno razpoloženje, ki bi Nato odvrnilo od resnega upoštevanja slovenske kandidature. Zunanje ministrstvo bo glede na to možnost ravnalo odgovorno in dosledno. Odgovorno in dosledno - v člankih in izjavah, v medijih in na spletnih straneh - bomo odgovarjali na vsa vprašanja, ki se bodo pojavila, pojasnjevali bomo pojme in dajali ustrezne informacije," je pojasnil Rupel.
Referendum nepotreben
O vprašanju referenduma je minister zapisal, da v mnogih državah članicah zveze Nato referendumskemu odločanju o vstopu v Nato nasprotujejo ali pa se jim zdi nepotrebno.
"Vendar načeloma referendumu ni mogoče nasprotovati, ampak se je potrebno o njem odločiti v skladu s predpisanimi postopki. Referendum bi bil lahko dobrodošel izziv - ne za nasprotnike, ampak za zagovornike slovenske včlanitve v Nato," ocenjuje minister.
Rupel sicer meni, da nekateri nasprotniki članstva v zvezi Nato sejejo strah pred visokimi stroški članstva v Nato, drugi pa bi radi stroške za vojsko zmanjšali ali ukinili.
Rupel zavrača tudi argumente, da slovenski fantje ne bi smeli umirati za druge. "Če izhajamo iz predpostavke, da slovenskih vojakov ni mogoče izpostaviti nikakršnemu tveganju, se moramo odpovedati tudi vojaški obrambi svoje lastne države. Brez tveganja slovenskih fantov in deklet, brez tveganja nekdanjih oporečnikov ne bi bilo samostojne slovenske države," je še zapisal.
Rupel dodaja, da se je varnostni položaj po svetu bistveno zaostril po 11. septembru, nevarnosti pa ne prežijo in ne prihajajo od tam, kjer bi jih pričakovali. Po začetku teroristične dobe je zanašanje na samostojno obrambo še bolj tvegano kot nekoč, zato se ustvarjajo obsežne koalicije, še pojasnjuje minister.
Po vstopu Slovenije v zvezo Nato slovenska jugovzhodna meja ne bi smela dolgo veljati za vzhodno mejo Zahoda ali za zunanjo mejo evroatlantskega sveta, meni minister. "Nedaleč od te meje živi moderni in zmerni muslimanski svet, ki ga ne bi smeli pustiti onstran teološke železne zavese, kot so nekoč onstran železne zavese pustili nas," je še zapisal minister Rupel.
