Ta je po njegovem mnenju še zlasti pomembna v primerih najhujših oblik rasizma, kot sta genocid in etnično čiščenje. Rupel je opozoril tudi na pomen urejanja medetničnih odnosov za stabilnost in demokratizacijo Jugovzhodne Evrope ter izrazil upanje, da nekatera odprta vprašanja ne bodo ogrozila uspeha konference, saj bi s tem mednarodna skupnost ostala brez temeljne strategije za boj proti rasizmu v 21. stoletju.
Rupel je poudaril, da lahko sodelovanje med narodi razumemo le na podlagi popolnega priznavanja etničnih, verskih in kulturnih razlik, in dodal, da zavračanje raznolikosti kaj hitro pripelje do najbolj krutih oblik nasilja. Po Ruplovem mnenju je mednarodna skupnost z ustanovitvijo kazenskih sodišč za območje nekdanje Jugoslavije in Ruando naredila velik napredek, hkrati pa je izrazil upanje, da bo statut mednarodnega kazenskega sodišča v Rimu
čimprej stopil v veljavo. Ratifikacija statuta je trenutno tudi največja prioriteta Slovenije na področju človekovih pravic, je še zatrdil Rupel.
Vodja slovenske diplomacije se je dotaknil tudi vprašanja položaja Romov, ki je ena glavnih tem na konferenci v Durbanu. Pojasnil je, da ima romska skupnost v Sloveniji poseben položaj in da vladni program ni usmerjen le v pomoč Romom, temveč tudi v odstranjevanje predsodkov, ki jih proti njim goji družba v Sloveniji.