Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je na predstavitvi dela ministrstva v preteklem letu izpostavil predvsem uspešno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Kot je pojasnil minister Rupel, je bilo predsedovanje OVSE za Slovenijo dobra priprava na predsedovanje EU v letu 2008. MZZ se na to pripravlja že danes in v ta namen vodi posebno podskupino za program predsedovanja, že nekaj časa pa poteka tudi tesno sodelovanje z Nemčijo in Portugalsko, ki bosta EU predsedovali neposredno pred Slovenijo. "Dejstvo, da je bila Slovenija med novimi članicami prva izbrana za predsedujočo EU, kaže, da uživa v uniji primeren ugled," je prepričan minister.
Rupel: S strani Hrvaške imamo problem – ''neverodostojnost hrvaške strani''
Med dosežke slovenske zunanje politike je Rupel uvrstil tudi odnose s Hrvaško in pri tem omenil junijski sestanek slovenske in hrvaške vlade na Brionih, na katerem so se dogovorili za več skupnih aktivnosti. Med drugim je bila podpisana izjava o izogibanju incidentom, ki naj bi prispevala h krepitvi zaupanja in zagotavljanja razmer za zmanjševanje napetosti. Ta po besedah ministra vsebuje za Slovenijo pomemben datum 25. junij 1991, ki pomeni izhodišče za kakršno koli razpravo o meji in drugih vprašanjih s Hrvaško. Priznal je sicer, da obstaja pri odnosih s Hrvaško "majhen problem", in sicer "neverodostojnost hrvaške strani". "Imamo nekaj slabih izkušenj, ko gre za izpolnjevanje obljub, zavez, dogovorov in sporazumov ter tako dalje," je pojasnil.
Na omenjeno izjavo se lahko Ljubljana po trditvah vodje slovenske diplomacije sklicuje tudi, ko se EU pogovarja s Hrvaško o tehničnih pravilih za ribolov v Jadranskem morju. Vanjo je namreč vgrajen sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki dovoljuje lov ribičem z obeh strani na širšem območju med Vrsarjem in Ankaranom. Kot je zatrdil minister, bo Slovenija v pogajanjih med EU in Hrvaško vztrajala pri upoštevanju SOPS.
"Prepričan sem, da bomo uspeli ohraniti večino sistema SOPS, z eno majhno izjemo, ki jo narekuje EU in ki se ji nismo mogli upreti. EU namreč ne dovoljuje, da bi kakršnakoli dovoljenja izdajala katerakoli druga država razen članic EU. Tako bo dovolilnice tako za slovenske kot za hrvaške državljane morala poslej izdajati Slovenija," je pojasnil. Ker Hrvaška tega ne bo mogla več početi, bo treba SOPS v nekaj točkah popraviti.
Kot je zatrdil Rupel, bo Slovenija Hrvaški pomagala pri približevanju EU. "Želimo pomagati prijateljem na Hrvaškem, da bi bil čas približevanja EU čim krajši. Da bi bil čim krajši, pa bo seveda treba rešiti nekatere probleme, kot so problemi meje med Hrvaško in našo državo. Mi smo država EU in Hrvaška mora rešiti mejna vprašanja, preden postane članica," je dodal.
MZZ je letos sodeloval tudi pri pripravi zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu. "Želimo si, da bi prišlo do rešitve, ki bi zavezovala tako Slovenijo kot Hrvaško in Italijo pri varovanju Jadranskega morja," je pojasnil minister. Na ministrstvu so pripravili še dva pomembna zakona, in sicer zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju ter zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije, ki ju bo predvidoma na začetku prihodnjega leta obravnaval DZ.
Rupel tudi o Kosovu
Kar zadeva Zahodni Balkan, je Slovenija po trditvah Rupla "prodrla s predlogom za kandidaturo Makedonije" v EU, meni pa tudi, da v unijo sodi celotno območje nekdanje Jugoslavije. V ta namen je Slovenija ustanovila Center za pomoč pri približevanju EU, ki naj bi dokončno začel delovati v prihodnjih tednih.
Slovenija po besedah ministra prav tako zagovarja stališče, da se čim prej začnejo pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Na vprašanje glede sodelovanja s predsednikom države Janeza Drnovška na tem področju je minister odgovoril, da je "predsednik države samostojna ustanova in v okviru zakona lahko počne, kar je po njegovem mnenju prav in kar mu nalagajo njegovi volivci". "S predsednikom nimamo nobenih nesoglasij, res pa je, da so bile posamezne aktivnosti neusklajene z vlado," je dejal.
Odnosi z Madžarsko so po ocenah Rupla relativno dobro urejeni. Pri odnosih z Avstrijo je izpostavil problem dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, pri odnosih z Italijo pa vračanje umetniških del. Kot je dejal, se s problemom slovenskih manjšin podrobno ukvarja urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, MZZ pa te probleme vključuje v svoje delovanje, pogovore in stike na vseh ravneh. Med drugim je ministrstvo pomagalo pri sestavljanju seznama 83 umetniških del, ki ga je koprski škof Metod Pirih 21. novembra poslal italijanskemu zunanjemu ministrstvu.