Rupel se vrača

V biografiji Dimitrija Rupla ni nikoli umanjkal podatek, da ni zavezan le politiki, temveč kot pisatelj tudi literaturi. Toda od izida njegovega zadnjega literarnega dela je minilo že skoraj 20 let, zdaj pa, ko ima več časa, kot je Rupel povedal na novinarski konferenci, se med bralce vrača s političnim trilerjem Predsednik ali Tako, kot je bilo.

V knjigarni založbe Vale-Novak, ki je Ruplov roman tudi izdala, se je nabralo lepo število predstavnikov medijev, ki so budno spremljali vsak Ruplov premik. Tik pred začetkom predstavitve knjige je prispel tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je bil tako eden prvih, kateremu je Rupel namenil knjigo s posvetilom.

Direktor založbe Vale-Novak Luka Novak je za uvod povedal, da Ruplov opus obsega 10 romanov in več dram. Po dveh desetletjih leposlovnega zatišja je Rupel po Novakovi presoji napisal "izjemen političen triler", ki premore visoko literarno vrednost. Roman je fikcija na podlagi zgodovinskih dejstev, a ključ je težko najti. Bolj ko ga iščemo, bolj ga izgubljamo, sta se strinjala Novak in moderator, publicist Igor Bratož.

"Nekdo, kdo drug, če ne jaz, bi moral končno, kdaj, če ne zdaj, povedati resnico o prelomnem dogajanju, to se pravi, o zadnjih dvajsetih letih." S temi besedami začne svoje poročilo fiktivni avtor romana, pokojni profesor in osamosvojitelj France Globokar. Njegova partnerica Sonja Novak njegov rokopis izroči prijatelju in zaupniku, ki naj ga uredi, dopolni in objavi.

Toliko je zaenkrat znanega o romanu, o katerem avtor previdno molči. Rupel je izdal le, da se knjiga začne z umorom predsedniškega kandidata, konča pa se, kot je v šali povedal hrvaškemu dopisniku, z vojno med Slovenijo in Hrvaško. Toda to se seveda ne bo zgodilo, je brž dodal Novak.

Rupel se svoje stare-nove vloge veseli, toliko bolj, ker je imel med letoma 1989 in 2008 zelo malo časa. V 20 letih je pisal le govore, eseje, članke in polemike. Rupel je dejal, da je želel deliti "nekatere stvari", ki se jih ne da izraziti s politično, temveč literarno besedo. In nenazadnje, "časi so drugačni", zadnji leti sta bili prelomni, zato se je Rupel skoz žanr političnega trilerja odzval na probleme slovenskega političnega in družbenega življenja.

Čeprav roman Predsednik določata tudi humor in ironija, Rupel upa, da se bodo bralci nad njim tudi globoko zamislili. V pisanje je vpeljal tudi Cankarja, natančneje dramo Kralj na Betajnovi, ki je "ena najbolj okrutnih, a slovenski naravi na kožo pisana zgodba". Glavni motiv je znan – kako je mogoče "zatušati" umor.

Rupel seveda upa na čim več strokovnih in laičnih bralcev, čeprav se zaveda, da ima umetnost tako v Sloveniji kot drugod po svetu precej obrobno vlogo. Minili so časi, ko so knjige politično prebudile Slovence. Zdaj so razmere drugačne in "s tem je treba računati".

Rupel je razmerje med fikcijo in resničnostjo v romanu ponazoril z metaforo. Kolega mu je ob neki priložnosti dejal, da se je odpovedal kajenju cigaret, zamenjal da jih je s pipo. Ampak vseeno malo inhaliram, je dodal. Tako nekako je tudi s pričujočim romanom, "nekaj materiala vedno uide", vsekakor pa ni bila na delu avtocenzura, je dodal Rupel.