Rupel: Slovenija želi pomagati Srbiji

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes na novinarski konferenci v Beogradu po pogovoru s srbskim kolegom Vukom Jeremićem poudaril, da želi Slovenija med predsedovanjem EU v prvi polovici leta 2008 prispevati k hitrejši integraciji držav Zahodnega Balkana v EU in Srbiji pomagati, da se "čim prej pripravi za naslednje korake v EU".

Kot je še dejal, Slovenija upa, da bo Beograd sporazum o stabilizaciji in pridruževanju podpisal v začetku leta 2008, v času slovenskega predsedovanja pa tudi dobil status kandidatke.

Pomembno sodelovanje s haaškim sodiščem

Rupel je med pogoji, ki jih mora izpolniti Srbija za podpis sporazuma o prihodnjem statusu Kosova, izpostavil "polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije". Kot je dejal, je "to, kar je pomembno in na čemer je Slovenija vztrajala na zadnjih sestankih v Bruslju, to, da je EU tista, ki določa, kaj je polno sodelovanje s Haagom," in da Slovenija meni, da "demokratična vlada v Srbiji resnično veliko dela na tem vprašanju" in da je tudi "pripravljena polemizirati s tistimi, ki to zanikajo".

Jeremić: Za kompromisno rešitev

Jeremić je dejal, da je v pogovoru s slovenskim gostom ponovil "jasno in trdno stališče Srbije", da bo glede Kosova vztrajala pri kompromisni rešitvi, ki bo sprejemljiva za obe strani in bo "v okvirih mednarodnega prava ter bo omogočila nadaljevanje evropskega procesa za Zahodni Balkan". Zato je po njegovi oceni pomembno, da Slovenija in Srbija procesa približevanja Beograda EU ne "vidita v kontekstu reševanja prihodnjega statusa Kosova," temveč kot pravnoformalno in politično ločena procesa.

Rupel: Makedonija dobro napreduje

Vodja slovenske diplomacije je popoldne odpotoval v Skopje, kjer se je srečal s premierom Nikolo Gruevskim in zunanjim ministrom Antoniom Milošoskim, s katerima se je pogovarjala o približevanju Makedonije evroatlantskim povezavam in pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova.

"Makedonija dobro napreduje, je pa še nekaj problemov in predsodkov," je po pogovoru povedal Rupel in dodal, da je Slovenija pripravljena prispevati k odpravljanju teh predsodkov in s svojimi izkušnjami pomagati Makedoniji pri približevanju EU in Natu.

Podpredsednik odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve Libor Rouček (PES) je ob robu plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu ocenil, da je predlog predsednika vlade Janeza Janše, ki se je v pismu predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu in evropskim kolegom zavzel za dodelitev statusa kandidatke za Srbijo "v nekaj mesecih ali vsaj v prvi polovici 2008", torej v času predsedovanja Slovenije EU, "tehnično nemogoče izvesti". Časa za takšen korak je namreč po mnenju Roučka premalo.

Glede Janševega pisma evropskim kolegom je Jeremić v pogoru z Ruplom v Beogradu dejal, da zelo cenijo to izraženo podporo, in izrazil upanje, da bo Srbija ta status tudi dobila. Za to si bodo tudi prizadevali.

Pismo le v vednost

Premier Janša je omenjeno pismo Barrosu in svojim kolegom poslal v začetku oktobra. Na Evropski parlament, ki pri spremljanju procesa približevanja držav na poti v EU nima zanemarljive vloge, pisma v kabinetu predsednika vlade niso naslovili.

To je potrdil predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering v torek v pogovoru z novinarji tujih medijev. Na vprašanje, ali je prejel pismo, je Pöttering odločno odvrnil, da "ne". V kabinetu predsednika vlade so medtem pojasnili, da je bilo pismo Evropskemu parlamentu poslano "v vednost". Premier Janša je pismo namenil Barrosu in svojim kolegom, so bili v kabinetu skopi v pojasnjevanju, zakaj pismo na Evropski parlament ni bilo naslovljeno neposredno.