Slovenija

Rupel sprejel norveškega kolega

Ljubljana, 26. 06. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Norveški zunanji minister Jan Petersen se je v okviru enodnevnega uradnega obiska v Sloveniji s kolegom Dimitrijem Ruplom pogovarjal predvsem o sodelovanju v multilateralnih organizacijah.

Norveški zunanji minister Jan Petersen in Dimitrij Rupel
Norveški zunanji minister Jan Petersen in Dimitrij Rupel FOTO: Dare Čekeliš

Strinjala sta se, da je še precej neizkoriščenih možnosti in veliko prostora za sodelovanje med Slovenijo in Norveško, predvsem na gospodarskem področju. Ministra sta se dogovorila, da bosta državi skušali vzpodbuditi poslovne konference, ki naj bi povečale blagovno menjavo in razširitev gospodarskega sodelovanja na višje oblike, ugotovila pa sta tudi, da se bo sodelovanje med državama nedvomno povečalo, ko bo Slovenija postala članica zveze Nato. Ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, kar Norveška sicer ni, bosta državi morali svoje gospodarske odnose prilagoditi, vendar pa to ne bi smel biti poseben problem, je ocenil Rupel.

Ministra sta se pogovarjala tudi o nekaterih drugih oblikah oziroma okvirih sodelovanja med državama, predvsem v Mreži za človekovo varnost, pa tudi v Mednarodnem skladu za razminiranje, kjer je Norveška za leto 2002 prispevala 3,5 milijona dolarjev. Med drugim je Rupel Norveško prosil za podporo pri slovenski kandidaturi za predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) leta 2005 in za podporo pri včlanjevanju v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je eden glavnih slovenskih ciljev v gospodarskem smislu.

S predsednikom Kučanom pa sta govorila predvsem o evroatlantskih integracijskih procesih ter o razlogih, zakaj si Slovenija prizadeva postati članica tako EU kot zveze Nato, in o razlogih, zakaj si Norveška želi čim tesnejšega sodelovanja z EU. Sogovornika sta soglašala, da postaja EU hrbtenica nove Evrope, ki bo po mnenju predsednika Kučana vedno bolj morala sprejemati izzive globalnega sveta in postajati sogovornik drugim centrom človeške civilizacije s prevzemanjem odgovornosti za svetovni mir in razvoj. Beseda je tekla tudi o razmerah na Balkanu, o vlogi zveze Nato pri stabilizaciji razmer v JV Evropi ter o pričakovanjih glede širitve Nato na vrhu v Pragi. Norveški minister je v tej zvezi poudaril dobre izkušnje zveze Nato po prvem krogu širitve z novimi članicami ter pozitivno ocenil spremembe, ki jih je v strateški razmislek glede širitve zavezništva prinesel vrh v Rimu s podpisom posebnega sporazuma z Rusijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10