Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na simpoziju delovne skupnosti Alpe-Jadran o širitvi EU v Benetkah ocenil, da bo v prihodnji Evropi lažje zagotavljati identiteto in reševati težave narodov, manjšin in etničnih skupnosti. Narodi v prihodnji EU ne bodo izgubili pomena, gotovo pa bomo lahko govorili o "združenih ljudeh Evrope."
Rupel se je srečal s Prodijem
Dogodka se je udeležil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, s katerim se je Rupel še ločeno sestal. Govorila sta o delu konvencije o prihodnosti EU, v okviru katere članice in kandidatke za članstvo od konca februarja skupaj pripravljajo predloge za nadaljnjo institucionalno prenovo unije. Medtem ko imajo kandidatke v rednem delu konvencije zastopstvo zagotovljeno, pa predstavnika v predsedstvu nimajo. Tako je Rupel pogovor s Prodijem izkoristil za vnovičen poziv, naj bodo v vodilnem telesu konvencije predstavljane tudi kandidatke.
Sogovornika sta izmenjala tudi poglede na potek pristopnih pogajanj, ki se prevešajo v sklepno in najbolj občutljivo fazo, saj na mizo prihaja finančni paket poglavij - kmetijstvo, regionalna politika, proračun. Rupel, ki je kot zunanji minister tudi glavni pogajalec z EU, je izrazil pričakovanje, da bo EU na pogajanjih upoštevala slovenske posebnosti. Prodi pa je, kot piše v sporočilu z MZZ, poudaril, da nobena na novo sprejeta država v EU ne bo neto plačnica sredstev v skupni proračun.
Delovna skupnost Alpe-Jadran – Evropa v malem
Na simpoziju, kjer je nastopil kot eden izmed govornikov, je Rupel menil, da ima delovna skupnost Alpe-Jadran izkušnje, ki jih EU v obdobju širitve še kako potrebuje, saj ima dolgoletno tradicijo uspešnega povezovanja treh elementov evropske kulture - romanskega, germanskega in slovanskega. Regionalno sodelovanje lahko pomaga tudi pri prizadevanjih EU, da se približa ljudem, saj predstavlja način za izravnavanje demokratičnega deficita na evropski ravni, je med drugim menil Rupel.
Kandidatke za članstvo v EU znotraj regionalnih združevanj iščejo zaveznice za uveljavljanje svojih interesov v EU, je nadalje izpostavil Rupel, pri tem pa zagotovil, da Slovenija delovne skupnosti Alpe-Jadran ob vključitvi v EU nikakor ne namerava zanemariti.
Beneškega simpozija, ki je potekal pod naslovom Širitev EU in socialna ter gospodarska kohezivnost v prostoru Alpe-Jadran, delovna skupnost pa ga je pripravila v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, se je udeležilo več vodilnih predstavnikov članic skupnosti in omenjenih evropskih institucij. Poleg Rupla in Prodija so bili govorniki tudi podpredsednik Evropskega parlamenta Guido Podesta, hrvaški minister za evropske zadeve Neven Mimica, glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic ter predsednik madžarske županije Zala Laszlo Varga.
V vlogi gostitelja je zbrane pozdravil Giancarlo Galan, predsednik italijanske dežele Veneto, ki trenutno predseduje delovni skupnosti Alpe-Jadran. Ta šteje 17 članic; poleg Slovenije v njej sodelujejo še Hrvaška ter posamezne regije in dežele Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije in Švice. Tudi z Galanom je imel Rupel dvostransko srečanje in ga povabil na obisk v Slovenijo.
