Novo zaupanje med Slovenijo in Hrvaško si bo minister Dimitrij Rupel prizadeval zgraditi na sestanku s hrvaškim kolegom Miomirjem Žužulom, ki bo 16. januarja. Ministra bosta iskala rešitve za sporno ekološko-ribolovno cono, še vedno nerešeno sukcesijsko pogodbo z Dunaja ter sporazum Drnovšek-Račan. "Dejansko nas s Hrvaško veliko povezuje, imamo zelo dobre gospodarske odnose in upamo, da se bo poleglo tudi neko živčno vzdušje, ki je bilo značilno za prejšnje leto in ki je bilo povezano predvsem z volitvami," je dejal zunanji minister.
Glede sporazuma Drnovšek-Račan je Rupel dejal, da je ta rezultat dolgih in napornih pogajanj med obema državama, za Slovenijo pa bi bilo "tvegano pogajanja znova začeti z ničle", je poudaril. Sporazum za Slovenijo ostaja aktualen, tudi arbitraža pa je po mnenju Ljubljane "dovolj dobra in primerna rešitev", seveda pa se morata strani dogovoriti o načinu njene izvedbe, je pojasnil Rupel.
Sicer pa je treba počakati do sestanka s hrvaškim zunanjim ministrom, meni Rupel, ko bo več stvari jasnih. Slovenija pa bo še naprej pomagala Hrvaški pri njenih naporih za vstop v Evropsko unijo in si prizadevala, da bi bila nova evropska ustava sprejeta še letos.
Rupel proti EU dveh hitrosti
V zvezi s prihodnjo evropsko ureditvijo je Rupel izrazil nasprotovanje Slovenije t.i. Evropi dveh hitrosti, ki je po njegovem le "izhod v sili". Slovenija nasprotuje zamisli o Evropi dveh hitrosti, če pa bi do tega prišlo, si bo vsekakor prizadevala biti v prvem krogu, je dejal minister Rupel. Rešitev, ki so jo znova obudili po decembrskem neuspehu medvladne konference, je po njegovem mnenju "slaba v primerjavi s tistim, kar bi morala prinesti nova evropska ustava".
Slovenija bo letos začela delovati v trojki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, na čelu katere bo prihodnje leto, prizadevala pa si bo še za čim bolj učinkovito delovanje pri reševanju problemov na Zahodnem Balkanu, kar od nje pričakujejo tako v EU kot v Natu, je še povedal zunanji minister. Med prednostnimi nalogami je omenil tudi krepitev ekonomske diplomacije in sodelovanje z ZDA in Rusijo.
Jelinčič na Rupla naslovil poslansko vprašanje
Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je na slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla naslovil poslansko vprašanje, v katerem ga sprašuje, kaj je Republika Slovenija storila za zaščito Jadranskega morja v primeru ekološke katastrofe, ki zaradi neustreznega delovanja hrvaških oblasti grozi slovenski morski flori in favni.
Kot navaja Jelinčič, je Hrvaška v Jadranskem morju samovoljno razglasila zaščitno ekološko-ribolovno cono predvsem, po besedah hrvaških predstavnikov, zaradi zaščite morskega življa in zaradi smotrnega izkoriščanja morskih bogastev. Po mnenju SNS pa je v resnici "šlo le za varovanje lastnih egoističnih interesov in širjenje državnih meja", čemur je po njihovem mnenju priča tudi odziv "hrvaških oblasti ob zadnjem t.i. ekološkem incidentu". Pri tem Jelinčič navaja primer ladje Elhawi Star, potopljene že od leta 1982, iz katere se po pisanju hrvaških medijev v morje že nekaj dni izliva nafta. Pred reškim pristaniščem naj bi že nastal naftni madež v izmeri nekaj sto metrov, ki se nevarno širi, pristojni organi pa niso storili ničesar. "Sicer pa dno Jadranskega morja že več desetletij skriva na stotine razbitin letal, podmornic in ostalega ladjevja. Vsa ta zapuščina predstavlja pravo ekološko bombo, saj se v razbitinah po nekaterih ocenah nahaja še 360 ton goriva, olj in drugih maziv. Kar 30 ekoloških bomb leži na dnu Jadrana," opozarja Jelinčič.
Ob tem ministra za zunanje zadeve sprašuje, kako bo ukrepala slovenska politika, v kolikor se bodo podobne ekološke katastrofe širile na slovensko morje, kolikšna bo odškodnina zaradi uničenja slovenske flore in favne in kako namerava slovenska vlada v prihodnje preprečevati podobne incidente.
