Rupel zagotovil podporo

Zunanji minister Dimitrij Rupel je po srečanju z namestnikom posebnega odposlanca ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Albertom Rohanom v Ljubljani obljubil vso podporo Slovenije pri iskanju rešitve za Kosovo. Poudaril je tudi, da je potrebno ohraniti enotnost Evropske unije do tega vprašanja tudi po volitvah v Srbiji. Rohan pa je ob tem dejal, da je mnenje Slovenije še posebej pomembno, saj ga spoštujejo tudi v regiji.

Rohan ga je sicer seznanil s potekom priprav poročila posebnega odposlanca ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Marttija Ahtisaarija in pojasnil, da je osnutek že v zadnji fazi. O datumu predstavitve poročila pa nista govorila.

Kot je še pojasnil Rohan, sta z Ruplom govorila tudi o postopkih, ki bodo sledili parlamentarnim volitvam v Srbiji 21. januarja. Rupel pa ga je seznanil s svojim obiskom v Beogradu prejšnji petek. Pri tem je Rupel poudaril še, da si Slovenija želi rešitev, ki bi prinesla koristi "vsem vpletenim v projekt" iskanja rešitve za prihodnji status Kosova.

Ahtisaari naj bi sicer predlog rešitve za prihodnji status Kosova razgrnil po volitvah v Srbiji. Kdaj, uradno še ni znano, tuji mediji pa poročajo, da bosta Ahtisaari in Rohan 26. januarja o predlogu govorila s kontaktno skupino za Kosovo, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija. Dan za tem naj bi končni predlog predstavila generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu v New Yorku. Srbom in kosovskim Albancem naj bi načrt predstavila v začetku februarja, marca pa naj bi o njem odločal Varnostni svet ZN.

Predstavnik Mednarodne krizne skupine za Kosovo Alexander Anderson je sicer napovedal, da bodo ZDA po pogovorih Ahtisaarija s kontaktno skupino 26. januarja predlagale še dva tedna dodatnih pogovorov. "Stališče ZDA in še nekaterih znotraj kontaktne skupine je, da se ne gre pred Varnostni svet ZN, dokler se ne doseže skupnega stališča z Rusijo," je pojasnil za britansko televizijo BBC. Po pričakovanjih sicer rešitev naj ne bi bila povsem nedvoumna in bi lahko vsebovala prehodno obdobje.

Srbija glede vprašanja Kosova vztraja pri stališču, da mu je pripravljena nuditi obsežno avtonomijo, odločno pa zavrača možnost neodvisnosti pokrajine, kar je po oceni kosovskih Albancev edina rešitev. Srbija je v preambuli nove ustave celo Kosovo že opredelila kot "sestavni del Srbije, v okviru katere ima široko avtonomijo". Slovenija pa se zavzema za dogovorno rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.