V novem Demosu naj bi poleg Rupla sodelovali tudi Janez Drnovšek, Janez Janša, Igor Bavčar in Barbara Brezigar. Minister Rupel je do sedaj prvi resno zanikal, da bi se s komerkoli pogovarjal o ustanovitvi novega Demosa. Ga pa skrbi, ker je slovenska politika po njegovi oceni zavila radikalno v levo in zato ne izključuje razmisleka o alternativnem scenariju. "O novem Demosu se nisem z nikomer pogovarjal, če to mislite, in tudi ta ideja se mi ne zdi najbolj posrečena. Da bi se pa v Sloveniji, da tako rečem, kakšne stvari zbistrile in rešile, za to pa zagotovo sem," dodaja Rupel. Ideja novega Demosa bi po nekaterih ocenah morala skrbeti premiera Antona Ropa, čeprav ne verjame, da bi ga minister Rupel zapustil. "Ne bojim se za njega in verjamem, da bo ostal še nekaj časa v naši ekipi. Kar se tiče različnih političnih grupacij, pa se moramo zavedati, da živimo v demokraciji, zato je to vedno možno. Če se bodo oblikovale, se bo to pač zgodilo, čeprav je moja ocena, da je zelo malo verjetno, da bi prihajalo do ustanavljanja novih strank," dodaja premier Rop.
Tudi nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek ideji o oživitvi Demosa ni preveč naklonjen in v njem ne vidi realne perspektive. "Realno je vse, česar se lotijo zanimivi in pomembni ljudje, če resno mislijo in se združijo z neko enotno politično voljo. Kaj pa naj bi izraz Demos pomenil, pa sicer ne vem, in tu jaz ne bi z navdušenjem gledal na oživljanje zadev, ki so v preteklosti funkcionirale, opravljale neko svojo funkcijo in so skorajda neponovljive," pravi Jambrek.
Zadnji poskus oživitve Demosa sega v leto 1999, zelo zanimivo pa je vprašanje, kaj se bo dogajalo na politični sceni prihodnje leto. "Težko je napovedati. Vidim, da se nekatere stvari radikalizirajo, zavijajo v levo. Če se bodo te stvari nadaljevale, potem to ne bo dobro in bo potrebno razmišljati o alternativnih scenarijih. Kateri so to, pa v tem trenutku nimam nobene ideje," zatrjuje Rupel.
Za zdaj je ideja o novem Demosu bolj strašenje in discipliniranje sedanje vladajoče garniture, in sicer zaradi lahkotnosti vladanja. Vendar ne gre prezreti nekaterih resnih pozivov, celo Tineta Hribarja, po centriranju političnega prostora.
