Kakšen pomen ima ratifikacija v ameriškem senatu? Smo praktično že v Natu?
Praktično smo morda že, pravno-formalno pa še ne. To je ena od ratifikacij, ki so nujne za formaliziranje članstva. Vsekakor pa je ratifikacija v ameriškem senatu ena najpomembnejših. ZDA so tista članica Nata, ki ima največji pomen, saj je država, ki ima največjo odgovornost, je največja politična in vojaška sila tega zavezništva. Vsi, ki se ukvarjajo z Natom in s samo širitvijo Nata pričakujejo reakcije ZDA.
Kako komentirate ameriški predlog za odpravo konsenza pri sprejemanju odločitev v Natu in tudi možnost izključitve kake države iz zveze?
Moram vas razočarati, saj takšnega predloga ni. Na razpravi v senatu je bilo govora o tem, da bo potrebno razmisliti o spremembah pri odločanju glede na to, da se število članic povečuje. To je nazadnje postalo le deklaracija oziroma neke vrste komentar k ratifikaciji. Kar je bilo rečeno ob robu razprave, je bilo le neke vrste priporočilo senata za nadaljnjo debato, v kateri bo Slovenija kot članica lahko sodelovala in imela vse možnosti, da takšno razmišljanje potrdi ali ovrže.
Po obisku senata se odpravljate na sprejem k državnem sekretarju Powellu in predsedniku Bushu. Kaj pričakujete od tega?
V obeh primerih, pri kolegu Powellu in pri predsedniku Bushu, bo priložnost za razgovor o marsičem. Predpostavljam, da bo veliko besed namenjenih svečanim izjavam, sicer pa nas zanimajo predvsem evropsko-ameriški odnosi. Slovenijo, ki je sedaj vključena v Evropsko unijo in Nato – praktično že, morajo zanimati ne samo odnosi s sosedi, ampak vsi problemi, ki zanimajo 25-erico (EU) oziroma 26-erico (Nato). To pomeni, da so naši problemi tudi Irak in Bližnji vzhod.
