Ruplu niso všeč rožice

Bela krajina - Slovensko Kosovo

Vse to je zgolj metanje peska v oči (na katerega sem se očitno pustil enkrat ujeti tudi sam - beri dalje). Čas za CNN je bil že pred 15 leti, danes pa tisti, ki so takrat sedeli na ušesih vlečejo to iz naftalina kot nevemkakšno pogruntavščino. Medijski proračun 187 milijonov tolarjev je za katerikoli medij tipa CNN navaden drobiž in ob tolikšni porabi davkoplačevalskega denarja za vzdrževanje birokracije, prav smešen. Več porabi Ariel za oglaševanje v slovenskih medijih z dvomilijonskim avditorijem. Je pa res, da je tudi 1 milijon preveč, če stvari niso pripravljene na podlagi strokovnih izhodišč. Diletantizem, žal. Zdi se da tisti, ki odločajo, sploh ne vedo o čem govorijo. Še pri lastnih frizurah so bolj dosledni. Vprašal bi jih, kako bi se počutili, če bi jim kdo lase pobarval na vijoličasto, že naslednji dan pa bi jih ostrigel na balin? Kakšna mislijo, da bi bila njihova identiteta? Kako mislijo, da bi jih percipirali volilci. Aja, saj volilci so šrot, ki nima pojma... Že sama argumentacija o odločitvi za izbor režiserke (o kateri nič slabega in jo iz tega komentarja izvzemam) je povsem naivna. Filmski festivali se namreč ukvarjajo z ocenjevanjem umetnostnih presežkov, ne s tržnimi rezultati. Umetnost zaradi umetnosti pa ne prodaja. Vsi veliki umetniki so zasloveli šele po smrti. Je mar to tisto, kar Slovenija potrebuje? To je odraz malomeščanstva in nič drugega. Ideja je po drugi strani plehka, politična in z marketingom nima nobene zveze. Trudi se povedati vse, zaradi česar ji zmanjka časa, da bi sploh kaj povedala. Ker ne vemo, kdo smo in kaj predstavljamo, se brez karakterja ponujamo kot na pladnju, od dela utrujeni turist pa naj po trdem delu še malo dela in si naredi še dodatno delo s tem, da dela, ko zapravlja svoj čas z delom pri odkrivanju mačka v žaklju. Patetično. Film igra na čustva tako, da se z njimi POIGRAVA. Glasba je v kontekstu filma in njegovega namena prav moreča. Ne nujno za poslušanje v naslonjaču, pač pa za 30 sekundno obljubo užitka na težko prisluženem oddihu. Že tako nekarakteren kolaž, sicer likovno dovršenih kadrov, obteži gledalca s slikami trpljenja. Zakaj moramo v vsako obljubo vedno vgrajevati kaplje znoja in trud? Tokrat ne prodajamo dela, pač pa dopust. Halo!? Zastava ali rože? Koga briga. Nisem sicer zagovornik konkretnih rož kot nacionalnega turističnega simbola, ki tudi ponujajo vse in popolnoma nič (so bolj kot ne spretno mašilo za prikrivanje odsotnosti nacionalne strategije), toda nič krive rože se imajo ob zaključku tega filma vso pravico počutiti užaljene in oveneti. Slovenija s svojo proletarsko zastavo tako pravzaprav bolj sodi na konec konkretnega spota. Bomo Slovenčki ohranili vsaj eno tako opevano lastnost. Poštenost (o naivnosti drugič). Skozi konkretni medij bomo resnično javnosti pomagali sprevideti realno sliko dejanskosti Slovenije - dolgcajt! Pa če nas nihče več ne obišče.

Tisti simbol v obliki rožic je popolna bedarija, ki so si ga zamislili eni zafrustriranci. Veliko let je bil ob napisu Slovenija lipov list in po tem listu smo tudi bili najbolj prepoznavni.

Če sem prav slišal, se sliši ženski zbor s pemico iz Bele krajine. Menim, da to ni to, če bi bil Alfi s Slovenijo in nekaj Jožovcev, bi bilo mnogo bolje. Pa prosim, da mi Belokranjci ne zamerijo!