Rušijo in legalizirajo hkrati

Na gradbišču študentskega doma na Smetanovi ulici, blizu mariborskih tehniških fakultet, je danes gradbena inšpekcija odstranila konstkrukcijo za heliodrom, ki naj bi služila pristajanju helikoptjerjev. V ponedeljek so se rušitelji najprej lotili steklene kupole doma, ki naj bi ponujal nadstandardno študentsko udobje, vrednost dokončanega doma pa naj bi bila po mnenju investitorja ocenjena na okrog 720 milijonov tolarjev (3 milijone evrov).

Po besedah Marjana Krajnca, direktorja mariborskega študentskega servisa, sega zgodba v daljnje leto 1996, ko mu je nekdanji župan Alojz Križman v nekem pogovoru povedal, da v Mariboru nujno potrebujejo nove študentske postelje.

Rečeno, storjeno: Kranjc se je lotil investicije, vendar je pri tem 'pozabil' na ključno stvar. Za rušenje stare stanovanjske zgradbe in za postavitev novogradnje na istem mestu si namreč ni priskrbel gradbenega dovoljenja. Zanesel se je, tako pravi Kranjc, na zagotovila nekdanjega župana, da mu bo pomagal pri pridobitvi ustreznih dovoljenj. "In mi smo naivno verjeli v to," je za 24ur.com povedal Kranjc.

Da gradijo na črno, je prišlo na uho tudi mariborskim urbanističnim inšpektorjem, ki so maja 1999 izdali odločbo, v katerih so zahtevali odstranitev nezakonito zgrajenega objekta.

Črnograditeljska juha se shladi

In ker se glede črnih gradenj, ki jih v Sloveniji gradijo vplivni investitorji, nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, so se začela pogajanja in lobiranja na lokalni politični sceni. Tako so se dogovorili, da bi bilo mogoče objekt z 240 posteljami in študentsko restavracijo, v katerem naj bi po najnovejših dogovorih naselili študente evropskega filharmoničnega orkestra, legalizirati "pod določenimi pogoji".

Vendar tudi to ni šlo gladko, saj bi moral najprej mestni svet potrditi spremembo ureditvenega načrta za območje novogradnje, ki bi zakonito gradnjo študentskih domov sploh omogočila. Znova so minila leta, ko so mestni svetniki šele septembra 2005 soglasno dihnili svoj 'da'. Tako bi bila možna izdaja gradbenega dovoljenja, vendar pod pogojem, da odstranijo nadzidavo v obliki kovinske montažne konstrukcije na strehi.

Potegni - popusti

V teh dolgih letih navideznega premirja pa inšpektorji niso povsem mirovali. Začela se je pritožbena vojna med inšpekcijo in črnograditeljem. Tako je gradbena inšpekcija v letu 2004 pričela s postopkom upravne izvršbe inšpekcijske odločbe, oziroma po domače: prisilne odstranitve objekta. Potem je izdala sklep o dovolitvi izvršbe.

"Študentski servis se je zoper sklep pritožil, sklep pa je ministrstvo za okolje in prostor odpravilo," so sporočili z republiškega inšpektorata za okolje in prostor. Tako je gradbeni inšpektor v letu 2005 moral izdati nov sklep o odstranitvi objekta. Investitor se je pritožil tudi zoper ta sklep, pritožbo pa je ministrstvo drugič zavrnilo. Določili so nov rok, do katerega bi moral črnograditelj sam odstraniti zgradbo, pa iz tega znova ni bilo nič.

Skrivnostno sporočilo kot strela z jasnega

Januarja letos je direktor Študentskega servisa najel firmo, ki urejuje vse potrebno za legalizacijo zgradbe. Postopek, ki ga vodi upravna enota Maribor, naj bi se v naslednjih nekaj dneh končal z legalizacijo objekta. Tako vsaj pravijo zanesljivi viri.

Direktor Študentskega servisa Maribor, ki je v objekt doslej vložil okrog 300 milijonov tolarjev, si je zaradi tega skoraj že oddahnil, če ga ne bi to nedeljo okrog polnoči po telefonu poklical dobro obveščen znanec in mu sporočil, da se bodo naslednji dan pričelo rušenje. "Naravnost iz postelje sem šel na pogovor z njim," je povedal direktor študentskega servisa, ki sprva ni mogel verjeti, da bodo tik pred legalizacijo pričeli z rušenjem.

Zarota najvišjih politični vrhov

Na vprašanje, kdo mu tik pred zdajci meče polena, odgovarja Kranjc: "Ne predstavljam si, da bi za tem stal nek lokalni šerif." Prepričan je, da v Mariboru "ne boste našli nasprotnikov te gradnje" in da ga pri njegovih investicijskih podvigih ovirajo "v visokih, najvišjih političnih vrhovih".

Kdo so ti, ki želijo uveljaviti odločbe gradbene inšpekcije, nam Kranjc ni zaupal. Potrdil pa je domnevo, da ima celotna zgodba "dvesto- tristo odstotno" opraviti z letošnjimi lokalnimi volitvami. Znova je videti, da bo za vse križe in težave Mariborčanov kriva 'grda Ljubljana'...