Slovenija

Porušili bodo rastlinjak, kam z rastlinami, še ne vedo: 'Kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke'

Ljubljana, 06. 09. 2020 08.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

"Rastline nimajo oči in ne jokajo, zato se jih preprosto lahko pusti zmrzniti, ne bodo protestirale pred parlamentom," opozarjajo v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Tam bodo namreč porušili rastlinjak, v katerem bi moralo prezimiti 300 rastlin izjemne vrednosti. Če izgubimo te rastline, je, kot ponazori dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta, kot da bi Narodni galeriji odvzeli pol zbirke. Gre lahko tudi za mednarodni škandal, saj smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani letos praznuje 210 let. In darilo, ki ga pričakujejo ob tem jubileju, jih žalosti. "Zelo nas je prizadela vest, da nam bodo prav za 210. obletnico Botaničnega vrta porušili rastlinjak sredozemskih rastlin v biološkem središču na Večni poti. Gre za okrog 500 m2 površine", je sporočil direktor Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon. 

Razlog je v tem, da bodo rušili vhodni objekt za nov botanični vrt, v katerem se trenutno nahaja Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). V rastlinjak je botanični vrt vložil 85.000 evrov, ki bi jih lahko porabili kako drugače, saj se vrt, ki že tako diha na škrge, saj za njegovo financiranje ni posluha, večinoma financira iz sredstev, pridobljenih na trgu, pojasni dr. Bavcon.

In kljub temu so uspeli stari botanični vrt na Ižanski cesti v teh letih obnoviti in spada med najbolj aktivne vrtove v EU, kar mu priznava svetovna organizacija BGCI. Leta 2018 je bil izmed 3500 vrtov izbran v deseterico vrtov na svetu za test za pridobitev certifikata svetovne organizacije botaničnih vrtov v Londonu. Samo šest vrtov je potem leta 2018 dobilo dva svetovna certifikata in naš vrt je bil med njimi, s ponosom pove dr. Bavcon.

Prvotno naj bi na območju zaživel nov botanični vrt

A zaplet z rušitvijo rastlinjaka ima dolgo brado. Na južnem delu območja je bil sicer sprva predviden nov botanični vrt, a načrt ni nikoli zaživel. "Leta 1995 sem ob dokončanju gradnje biološkega središča predlagal, da tedaj še nedokončano stavbo (vhodni objekt) podaljšamo navzgor do gozda in navzdol proti Glinščici, da bo dovolj prostora tako za nov botanični vrt kot za NIB. To ni bilo sprejeto. Danes se bo to še ne amortizirano stavbo podrlo in razširilo v skladu z mojim tedanjim predlogom. V tej novi stavbi pa prostorov za botanični vrt ni več,"  je pojasnil Bavcon.

Biotehniška fakulteta ga je, kot pojasni dr. Bavcon, namreč dala v uporabo Inštitutu za biologijo in jim že leta 2015, brez vednosti Botaničnega vrta, dovolila rušitev rastlinjaka. Tako so ga dejansko brez vednosti vrta dali za 99 let v uporabo NIB-u, poudarja Bavcon. Inštitut za biologijo pa bo zdaj obstoječo stavbo porušil in postavil novo, večjo, ki pa bo stala tudi na območju rastlinjaka.

Gre za velike in stare sredozemske rastline v čebrih, ki smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti. So del naše nacionalne zbirke in vsaka ima evidenčno številko.
Gre za velike in stare sredozemske rastline v čebrih, ki smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti. So del naše nacionalne zbirke in vsaka ima evidenčno številko. FOTO: POP TV

Za rušitev izvedeli prepozno, mrzlično iščejo rešitve za pet tovornjakov rastlin

Kot pove Bavcon, so za to izvedeli šele pozno pomladi, to je bilo kot strela z jasnega: "Lani je bilo še rečeno, da se še nekaj let ne bo nič gradilo. In mi smo vsaj toliko pričakovali, da se bo nekaj let prej vedelo, da se poskrbi za rastline."  Kot dodajo, so lani poleti zaprosili, da jim odstopijo še njihove garaže, ki so bile v uporabi oddelka za biologijo, da so tam naredili laboratorije: "Omenjene gradnje  naj namreč še nekaj let ne bi bilo. V dobri veri smo te prostore odstopili. Po nekaj mesecih pa je situacija že drugačna. In lansko leto z državnimi sredstvi na novo zgrajene laboratorije in hodnike do na novo postavljenih pisarniških kontejnerjev bodo porušili, ker se gradnja začenja."

Botanični vrt tako išče prostor za pet tovornjakov rastlin in to rešitev morajo najti v mesecu dni. Kot pravijo, so jih sedaj postavili pred dejstvo, naj rastline, ki prezimujejo v teh rastlinjakih, rešijo, kakor vedo in znajo: "Ko je šlo za predajo prostorov, nas nihče o tem ni vprašal, sedaj pa moramo probleme, ki so jih zakrivili drugi, sami reševati. Gre za velike in stare sredozemske rastline v čebrih, ki smo jih dobili z izmenjavo iz tujih vrtov in se jih ne sme prodati niti podariti. So del naše nacionalne zbirke in vsaka ima evidenčno številko. Tako se moramo poleg vseh finančnih težav, ki pestijo vrt, ubadati še, kam z našimi rastlinami, ki bodo ostale brez prezimovališča." Kot pove, je škoda izjemna. Če bi ostali brez teh rastlin, je podobno, kot če bi Narodna galerija ostala brez polovice zbirke, je jasen dr. Bavcon.

NIB zagotovil nadomestni rastlinjak, a je ta že napolnjen z drugimi rastlinami

V bližini je prav zaradi morebitne rušitve obstoječega rastlinjaka sicer zrasel nov, nadomestni rastlinjak, ki ga je leta 2015 zagotovil NIB. Na NIB-u so nam pojasnili, da je rušitev rastlinjaka predvidena za sredino septembra. Zagotavljajo, da se NIB problematike rušitve predmetnega rastlinjaka zaveda, zato je v skladu s soglasjem Biotehniške fakultete pripravljen le-tej odstopiti v last raziskovalni rastlinjak, ki ga je pred petimi leti zgradil v neposredni bližini lokacije gradnje in ki ga zaradi bližajoče se realizacije investicije ne bo več potreboval. Ta rastlinjak tako površinsko kot funkcionalno dosega oziroma presega kvalitete rastlinjaka sredozemskih rastlin, zatrjujejo. Navedeni rastlinjak je NIB pripravljen prepustiti v last v novembru 2020. NIB je s to gesto pripravljen »vzpostaviti prejšnje stanje« - to je zagotoviti ustrezne nadomestne prostore, ki jih bo Botanični vrt z rušitvijo rastlinjaka izgubil; pri čemer pa NIB kot javni zavod nima pravne podlage za drugačno ravnanje, so nam odgovorili. 

Rastlinjak sredozemskih rastlin
Rastlinjak sredozemskih rastlin FOTO: POP TV

 A kot pojasnjuje Bavcon, je ta rastlinjak čez zimo popolnoma napolnjen, prav tako novi, ker pač rastline zrastejo. Tukaj so rastline druga zraven druge, prostora ni veliko. Že za te rastline je premalo prostora: "Nimamo prostora, da bi jih prezimili, ker sta bila oba rastlinjaka pod Rožnikom pozimi polna. Da se ob 210- letnici tako stare in prepoznavne ustanove v svetu podira rastlinjak in drugo leto še vhodni objekt v novi botanični vrt, dograjen šele leta 1995, je zares unikum v civilizirani Evropi." 

Botanični vrt sicer kot rešitev predlaga, da se, ker sta oba rastlinjaka zdaj polna, gradnja začne šele spomladi in rušitev prestavi, da bodo rastline lahko prezimile v rastlinjaku. "Naš predlog je bil, da bi ta rastlinjak pustili vsaj do spomladi, v tem času pa se zagotovi nov rastlinjak."

A v NIB-u pojasnjujejo, da to ni mogoče: "NIB bo skladno s terminskim planom z gradbenimi deli za izgradnjo stavbe Biotehnološkega stičišča NIB (BTS-NIB) pričel v maju 2021; s pripravljalnimi deli, potrebnimi za ureditev organizacije dela v času med samo gradnjo, pa že v letošnji jeseni. Slednje predstavlja skrajni rok pričetka zagotovitve nadomestnih prostorov zaradi nemotenega poslovanja inštituta za čas same gradnje. Zagotovitev nadomestnih prostorov je namreč večmesečni projekt, ki se bo zaključil tik pred pričetkom gradnje. Rušitve rastlinjaka posledično žal ni mogoče prestaviti. NIB ponuja možnost prezimovanja rastlin v raziskovalnem rastlinjaku NIB." 

In kot pojasnjuje Biotehniška fakulteta, tudi nov rastlinjak ne pride v poštev, saj da je časa premalo, finančni zalogaj pa velik.

Botanični vrt se že tako bori za preživetje

"Osebno sem vodenje vrta prevzel leta 1995, napisal sem zanesljivo za nekaj knjig prošenj, tako za ureditev razmer v starem vrtu kot za novi vrt, vendar za ureditev razmer slednjega nikoli ni bilo dovolj posluha, zato sedaj v kriznih razmerah vrt še vedno nima zagotovljenega ne ustreznega kadra in ne ustreznega financiranja. Še vedno se bori za preživetje, zato je rušitev rastlinjaka in potem še vhodnega objekta še toliko večji udarec za 210 let staro ustanovo, ki se nahaja v svetovni špici", sklene dr. Bavcon.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (177)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

majmun11223344
07. 09. 2020 18.07
+1
Glavno da ima naš presvetli Janez dovolj denarja da rova po gozdovih in išče kosti.
PE PE BOLCEV
07. 09. 2020 10.03
+4
MOL ni ustanovitelj in financer Botanicnega vrta. To je drzava preko biotehnicne fakultete. Torej svoja vprasanja naslovite na vlado in na ministrstvo za solstvo. Vas Zoran Jankovic
JohannDoe
07. 09. 2020 09.41
+5
Ta plebs, in z njim politiki, ki si jih izbira, ne da ničesar niti na svojo kulturno dediščino. In kulturo tudi ne, če smo že na tem. Ta ne razume pomena česarkoli, kar ne pade direkt v njegov žep, usta ali avto. Do kulture ima pa podoben odnos kot ISIS govedo, ki za zabavo razbija svetovno kulturno dediščino in se s tem hvali. Pobalinstvo in nevzgojenost do skrajnosti. In potem se čudimo zaradi ene botanične zbirke. Ma ni to Švedska, dragi moji, to je Orient.
Praškovarit
07. 09. 2020 09.26
+8
posvojim eno rastlino. Koga kontaktiram? Ljudje, rešimo te rastline. Kdo sploh dopušča taka dejanja???
Let it be ...
07. 09. 2020 09.30
+4
Praškovarit
07. 09. 2020 09.31
+1
vem, povsod se meša, dela po svoje, zdaj pa je tiho
Xm@s
07. 09. 2020 09.08
+10
Če prav razumem niti MOL niti Slovenija, nima za en rastlinjak. Ko smo zbiral za fanta se je nabral preveč denarja. Kje je, da se razlika tukaj ponuca?
jarti?
07. 09. 2020 15.13
+2
razlika je šla, drugemu bolnemu fantku, za katerega slo nima.
CtrlDelete
07. 09. 2020 09.05
+10
Predlagam, da se vse skupaj preseli v DZ med fikuse ki so že tam.
pepe007
07. 09. 2020 09.02
+0
Mogoče bo mila zima ...
hotchilipoper
07. 09. 2020 08.57
+10
Pa kdo to odloča?ime prosim
Let it be ...
07. 09. 2020 09.31
+4
KaPi
07. 09. 2020 08.08
+5
A lahko posvojim eno palmo?
jarti?
07. 09. 2020 15.14
+2
ne za to boš moral odšteti. raje gre v park, katerega od veljakov.
Uporabnik1573131
06. 09. 2020 21.54
+6
Kaj bi gradili? Za koga? Sj pravite, da je korona smrtonosna. Naj živijo rože.
Rookoko
06. 09. 2020 21.03
+18
Važno, da imamo za orožje... vse ostalo ni pomembno za to vlado.
muceli
06. 09. 2020 21.41
+24
Glede na to, da se g. Bavcon bori z mlini na veter že od leta 1995, bi lahko rekli, da je problem nastal zaradi vseh vlad od tega leta dalje. Če se ne motim je to od vlade pokojnega Drnovška dalje. Pa tudi sedanji predsednik Pahor je kot bivši predsednik vlade sokriv. Pa Kresal, pa ... in seveda tudi Janša. Vsi enako krivi.
pepe007
07. 09. 2020 09.05
+8
En kup vlad je kriv ali pa tudi ne. Javne inštitucije imajo svoje vodstvo in spodobilo bi se, da so sposobne kako stvar same izpeljati. Ali gre zidar za vsako drugo opeko vprašat svojega direktorja, kako naj to izpelje?
jarti?
07. 09. 2020 15.15
+2
in za vse ostalo, kar lahko kapne nekaj v žep.
kapetan
06. 09. 2020 21.00
+48
Škoda je, da si država dela sramoto za en rastlinjak. Enega lepega novega recimo na barju in vse tja preselit v kolikor bližje ni ustreznega prostora. Pri vsem denarju, ki ga država zapravi nimajo za 1 pameten rastlinjak. Kaj moremo bit posmeh za stroko?
Okoliletajo?a
06. 09. 2020 20.30
+15
Zsaj je vse zafrknjeno in to tako zelo, da komajnrazumem. Pa to je treba nekako rešit! Marija, saj tam je na obeh koncih polno pametnih!
Malin3
06. 09. 2020 20.26
+3
Pojma nimajo.
Primož Rus
06. 09. 2020 15.07
-31
Če bi Bavcon šou na magistrat jokcat že leta nazaj,tega NEBI BILO......ZDEJ je pa že PREPOZNO!!!!
Mladi? Plasto
06. 09. 2020 14.37
+34
sramota .... zgleda , da bo treba najprej preseliti enega človeka v saraorce nazaj ..... da se stanje normalizira ......
User1538643
06. 09. 2020 14.32
+21
Spet demoliramo po domače, kot pri Banki Slovenije...?
Neutrin
06. 09. 2020 14.25
+50
Človek samo onemi pred neumnostjo Butalcev, ki so se osamosvojili pred 30 leti ...
Kritika4
06. 09. 2020 14.15
+89
Če nam kaj manjka je dogovarjanje, usklajevanje in spoštovanje drug drugega. Ne gre za neko obsojanje nekoga ... gre preprosto za to, da se začnemo kot družba obnašati odgovorno, da dojamemo, da ni treba vsega podreti in graditi novo, da je tudi staro lahko izjemno koristno ... Bil sem v Švici v Interlacnu, kamp ob jezeru .. čudovito. Ko sem šel v skupne prostore sem se ustavil in debelo gledal okoli sebe, kot da bi iz 20. stopil v 19. stoletje. Vsa oprema, pipe, prhe ... sanitarije, kot sem jih videl v filmih, ampak stvari so delovale brezhibno, objekt je bil res star .. ampak vzdrževan in je služil svojemu namenu. Pri nas? Res smo druga Švica, pri nas poznamo samo dve varianti, ali vse razpada ali se gradi novo, vmes je izjemno malo prostora!! Celotni javni sektor deluje kot da bi bila učinkovitost odvisna od letnice stola, mize, stikala? Enako imamo na vseh ravneh, stari z veseljem podremo ... sam, da so novi zidovi, oprema .. potem smo izjemno zadovoljni, ampak ko se vprašamo kakšen je učinek, pa naletimo na težavo? Dejstvo je, da se vloženo ne bo amortiziralo še dolga leta, da ne bo denarja za nujno novo tehnologijo .. imamo pa nove pisarne, mize, stole ... Če bi se okoli tega rastlinjaka tako gnali kot okoli opek bežigrajske sramote bi bil izjemno vesel, ampak tu nimajo stanovalci svojih vrtičkov, rastline niso glasne, molče umrejo in veselo jih uporabimo za kompost, kot višek znanosti?? Tu ne gre samo za nek rastlinjak, gre za odnos do rastlin - okolja in ljudi, ki jim je mar!! Tukaj Jankovića in njegovih kompanjonov ne boste našli on dobro ve, da je denar v novogradnjah, da je denar v betonu, opekah in asfaltu, to se najbolj prodaja in vsi se čudijo lepoti Slovenske ceste ???? Ljubljančani so vzhičeni, ker je pozidal že vse, kar se je dalo, imajo nove hotele .. , skratka imajo kup novega betona, opek ... in očitno jim ni mar, da izginja zelenje. Ko pa je nekdo hotel ruševino - sramoto Bežigrada urediti, ja tukaj pa je nastala izjemna bitka za opeke, cement, da nekaj kar je očitno neprecenljivo. kot da bi vladalo prepričanje, da nas bo stara opeka rešila, staro drevo pa nikomur ni v mar?? Žalostne so te zgodbe.
muceli
06. 09. 2020 21.43
+14
Kako zelo se strinjam. Pa še nekaj, menim, da je malokateri politik sposoben sam napisat nekaj tako pametnega in preudarnega. Moj poklon.
LOS - T
06. 09. 2020 13.55
+24
Zadeva je preprosta. Sam v Ljubljani imajo ljudje tisoče zimskih vrtov, vsak bo rad vzel siroto ali dve zastonj in se obvezal da jih bo vrnil ko bo čas ali pa vsaj poskrbel za razmnoževanje in vračilo sadik nazaj ali pa po Sloveniji naprej. Primorcem pa še zimskega vrta ni treba imeti, na navaden vrt za hišo se jih spravi. Pa eno evidenco se nardi kdo ima kaj in je zbirka potem res narodna!
JApajaDAja
06. 09. 2020 15.52
+11
piše v članku: rastlin NE smejo prodati niti podariti!
Sentis
06. 09. 2020 19.30
+7
Itak da ne, to so predvsem tuje vrste in se ne smejo kar tako saditi, ker lahko hitro spodrine naše avtohtone rastline.
VAREN
06. 09. 2020 20.20
+0
SENTIS da se ti ne bo zaletelo. Kot da semena ne morejo preskočit ograje.
Praškovarit
07. 09. 2020 09.29
+1
saj jih ne bi podarili, samo v začasno hrambo bi šle, dokler ne naredijo novega rastlinjaka. Potem bi ljudje vse vrnili