Slovenija

Ruski kulturniki o Čečeniji

New York/Moskva, 13. 04. 2000 11.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Skupina znanih ruskih kulturnih delavcev je v izjavi, ki jo je na sedežu ZN v New Yorku razdelila ruska misija, poslala poseben poziv medijem v zvezi z vojaško operacijo na Severnem Kavkazu oziroma v Čečeniji. Ruski kulturniki menijo, da se njihova država nahaja v dramatičnem obdobju zgodovine ter obžalujejo trpljenje Čečenov, ki so talci teroristov, in hkrati čutijo bolečino ob smrti vsakega ruskega vojaka.

''Še posebej obžalovanja vredno je, da so se protiruski kampanji pridružili znani in spoštovani zahodni umetniki in kulturniki. To se lahko označi le kot poskus preusmeritve problema s politične v sfero masovne zavesti in ustvarjanja novega sovražnika. Kaže, da naraščanje politične stabilizacije, gospodarska rast in večja tekmovalnost Rusije za nekoga pomenijo resno grožnjo. Z izvolitvijo Vladimirja Putina, ki je prevzel odgovornost za operacijo v Čečeniji, za predsednika, so ruski državljani jasno izrazili svojo voljo,'' med drugim piše v pozivu ruskih kulturnikov, med katerimi so direktorji muzejev, filmarji, člani akademije znanosti in umetnosti, Nobelovi nagrajenci, gledališčniki, pisatelji in pesniki.

Ruska vojaška letala pa še vedno nadaljujejo številne napade na položaje čečenskih upornikov na jugovzhodu Čečenije, predvsem na območju krajev Nožaj-Jurt in Vedeno.

V Moskvi pa naj bi se danes predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje (OVSE), avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki je sinoči prispela v Moskvo, sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na pogovorih, ki naj bi bili v znamenju vojne v Čečeniji. Ferrero-Waldnerjeva, ki se bo kasneje srečala tudi z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom, se bo z ruskimi predstavniki pogovarjala predvsem o vrnitvi misije OVSE v Čečenijo, ki bi preučila položaj v republiki. Po poročanju medijev pa naj bi se vodja avstrijske diplomacije sestala še z visokimi predstavniki ruskega ministrstva za izredne razmere ter predsednikoma Ingušije in Severne Osetije.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.