Vlada je obravnavala podatke o ruskih državljanih, ki so od leta 2015 pridobili slovensko državljanstvo po postopku izredne naturalizacije. Takih oseb je bilo do zdaj 93.
Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA), Obveščevalno-varnostni službi (OVS) in Policiji je naložila, naj preverijo, ali pri teh osebah obstajajo razlogi za odvzem slovenskega državljanstva, ki jih določa 26. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. O ugotovitvah morajo do 30. septembra 2026 obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.
Za takšno odločitev se je vlada odločila zaradi dolgotrajne ruske agresije na Ukrajino ter z njo povezanih omejevalnih ukrepov in sankcij, so sporočili z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
Izredna naturalizacija je poseben način pridobitve slovenskega državljanstva. Polnoletna oseba ga lahko pridobi, če je njen sprejem v interesu države, na primer zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali drugih podobnih razlogov, ob tem pa mora izpolnjevati tudi druge zakonske pogoje.

Med omenjenimi 93 Rusi, ki imajo slovensko državljanstvo, je sicer tudi prijateljica predsednice republike Nataše Pirc Musar in njena sotekmovalka v bowlingu Viktorija Krivolucka. Ta je slovensko državljanstvo dobila na podlagi izredne naturalizacije. Kot je pred časom sama pojasnila za Mladino, je Bowling zveza Slovenije potrebovala žensko za tekmovanja na mednarodnih tekmovanjih. Za Slovenijo je osvojila pet medalj na Mediteranskem prvenstvu v bowlingu, Slovenijo je dvakrat zastopala tudi na evropskem prvenstvu.
Po julijski prometni nesreči, v kateri sta bili udeleženi s predsednico, so se v javnosti pojavila ugibanja o varnostnih tveganjih, povezanih z njunim prijateljevanjem, saj je bila Krivolucka v preteklosti tudi v vezi z nekdanjim slovenskim obveščevalcem. Krivolucka je očitke zavrnila.
Tudi Sova je pojasnila, da pri varnostnem preverjanju Krivolucke v postopku izredne naturalizacije leta 2016 posebnosti ni ugotovila. Prav tako z dodatnimi relevantnimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na dosedanje ugotovitve, po letu 2016 agencija ni bila seznanjena, niti takšne okoliščine niso bile izpostavljene v okviru varnostnih ozaveščanj, ki jih agencija izvaja za druge državne organe, so dodali sredi avgusta.




























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.