Nato pozval k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP

Kot so sporočili iz PS Nata, je ta ob koncu štiridnevnega zasedanja v Ljubljani sprejela niz političnih priporočil državam članicam zavezništva. Med drugim jih je pozvala, naj izpolnijo zavezo z junijskega vrha voditeljev v Haagu, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišale na pet odstotkov BDP.

"Kot parlamentarci moramo našim državljanom pojasniti, zakaj je treba zvišati obrambne izdatke," je ob zaključku letnega zasedanja parlamentarne skupščine povedal njen predsednik Marcos Perestrello. "Še naprej moramo vlagati v sile in zmogljivosti, potrebne za kolektivno obrambo, da bi preprečili vojno, zaščitili našo svobodo in ohranili naš način življenja," je dodal.

Med priporočili PS Nata je še nadaljnja okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, predvsem v luči kršitev zračnega prostora zaveznic na vzhodu in drugih sovražnih dejanj Rusije. Zato so parlamentarci države pozvali k petkratni okrepitvi protizračne in protiraketne zaščite na vzhodnem krilu zavezništva.

Zavzeli so se tudi za okrepljeno ukrepanje proti zlonamernemu zunanjemu vplivanju, katerega namen je spodkopati stabilnost na Zahodnem Balkanu, povečanje naložb v odpornost družbe ter čezatlantsko gospodarsko usklajevanje, da bi bil vpliv naložb v obrambo čim večji.

V resoluciji o Ukrajini pa so udeleženci zasedanja parlamentarne skupščine priporočili "pravočasno in stalno" dobavo ključnih zmogljivosti Kijevu, vključno z opremo za protizračno zaščito, natančnim orožjem dolgega dosega in strelivom.

V slovenski prestolnici se je tako sklenilo štiridnevno 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine Nata, na katerem so danes dopoldne zbrane med drugim nagovorili generalni sekretar Nata Mark Rutte, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in premier Robert Golob.

Zasedanje parlamentarcev Nata in Ruttejev obisk v Sloveniji sicer potekata le nekaj mesecev po prelomnem vrhu zavezništva v Haagu, na katerem so se voditelji držav članic zavezali, da bodo proračunske izdatke za obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda.

Rutte je poudaril vlogo parlamentarcev pri izpolnjevanju zavez, ki so jih voditelji članic Nata sprejeli na junijskem vrhu v Haagu. Izpostavil je potrebo po zvišanju izdatkov za temeljno obrambo na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Živimo v nevarnem svetu in grožnja ni nekaj oddaljenega," je povedal Rutte, ki je poudaril, da lahko ruske rakete nove generacije evropske prestolnice dosežejo v nekaj minutah. Članom parlamentarne skupščine se je zahvalil za njihovo dosedanje delo. Obenem pa jih je pozval, naj spodbujajo vlade v svojih državah, da bodo izpolnile zaveze z junijskega vrha zavezništva na Nizozemskem.

Za krepitev obrambe moramo ponovno premisliti o tem, kako pristopamo k porabi obrambnih izdatkov, je na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Nata povedal premier Golob. Izpostavil je tudi pomen podpore Ukrajini in pozdravil mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu.

"Priča smo revoluciji na področju vojskovanja, ki že vpliva na našo varnost," je povedal Golob in med drugim izpostavil pomen stroškovno učinkovitega odziva na izziv, ki ga predstavljajo poceni in masovno proizvedeni droni. "Večina naših sedanjih zmogljivosti je visokokakovostnih in so omejene. Zato moramo ponovno premisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako pristopamo k načrtovanju in porabi za obrambo," je dodal na zasedanju PS Nata v Ljubljani.

Kot naložbo v kolektivno varnost zavezništva je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. "Slovenija je dala veliko in hitro ter še naprej podpira Ukrajino," je dejal. Pri tem je spomnil na pobudo PURL, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Vlada se je z namero o pridružitvi Slovenije pobudi že seznanila, Golob pa je ob tem k pridružitvi pozval tudi druge članice zavezništva.

Poleg Ukrajine je izpostavil tudi tri druga področja oziroma območja, kjer bi v prihodnosti lahko prišlo do napetosti. Kot prvo je omenil južno sosedstvo zaradi izzivov terorizma in migracij, pa tudi zaradi Gaze.

"Kampanja uničenja, ki jo je po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra sprožil Izrael, ni bila le vojaško nesorazmerna temveč tudi moralno napačna. Je destabilizirala celotno regijo in povzročila negotovost tudi za Evropo. Zato iskreno pozdravljam mirovni sporazum, ki ga je vodil predsednik ZDA Donald Trump," je dejal Golob. Znova je izpostavil pomen rešitve dveh držav, ki da je edina pot naprej za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Kot drugo območje negotovosti je izpostavil vesolje in opozoril, da so "naše komunikacije izpostavljene znatnemu tveganju". Kot tretje pa je omenil Zahodni Balkan, pri čemer je povedal, da vse države v regiji vidi kot sestavni del evroatlantskih in evropskih integracij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru Parlamentarne skupščine zveze Nato pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe in raket Ukrajini. V nagovoru prek videopovezave se je k Sloveniji in drugim državam zahvalil za dosedanjo pomoč.

"Da bi prikrila svoje neuspehe na kopnem, je Rusija začela nov val zračnega terorja na Ukrajino, na naša mesta in civilno infrastrukturo. Njihov glavni cilj je naš energetski sistem. Vsak dan in vsako noč ruske rakete in droni zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja," je povedal Zelenski.

Po njegovih besedah ruski predsednik Vladimir Putin upa, da bo s temi napadi pred prihajajočo zimo zlomil ukrajinski odpor. "Tega ne smemo dopustiti. Zato vas pozivam, da se v svojih parlamentih in vladah zavzemate za okrepitev podpore s sistemi protizračne obrambe in raketami," je ukrajinski predsednik dejal okoli 300 parlamentarcem iz 32 članic Nata in partnerskih držav, ki so se zbrali v Ljubljani.

Dodal je, da je o tem v zadnjih dneh dvakrat govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila tudi novi pobudi zveze Nato, imenovani PURL, prek katere Kanada in evropske članice zavezništva financirajo dobave ameriškega orožja Kijevu.

Zahvalil se je vsem državam, ki so se pridružile tej pobudi, vključno s Slovenijo, ki je odločitev o tem sprejela konec septembra. Poudaril je, da Slovenija Ukrajino podpira že od začetka ruske agresije, in da v Kijevu to cenijo.

Udeležence parlamentarne skupščine in njihove države je pozval tudi, naj nehajo kupovati rusko nafto, pri čemer je izpostavil Madžarsko. "Za Putina je vsaka milijarda pomembna. Ne morete biti del svobodnega sveta in hkrati financirati tistih, ki ga želijo uničiti," je poudaril.

Zavzel se je še za zaostritev sankcij proti Rusiji, saj te omejujejo ruski vojaški stroj. Pritisniti pa je treba tudi na tiste, ki Moskvi še naprej dobavljajo sestavne dele za drone in rakete, je povedal in poudaril, da poleg iz Kitajske in Tajvana sestavne dele Rusija prejema tudi iz evropskih in drugih držav.