Golob: Priča smo revoluciji vojskovanja, Zelenski za krepitev zračne obrambe

Slovenija že od petka gosti 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine Nata, na katerem skoraj 300 parlamentarcev in drugih razpravlja o aktualnih varnostnih izzivih zavezništva. Osrednji del srečanja bo današnje plenarno zasedanje, na katerem bodo med drugim udeležence nagovorili Robert Golob, Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Generalni sekretar Nata se bo med obiskom ločeno sestal z Golobom, predsednico republike in vrhovno poveljnico Slovenske vojske Natašo Pirc Musar ter predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. To bo njegov prvi uradni obisk v Sloveniji, odkar je zasedel položaj, pa tudi prvi obisk generalnega sekretarja Nata v državi po sedmih letih.

Rutte in Golob se bosta na Brdu pri Kranju posvetila predvsem nalogam in izzivom, s katerimi se trenutno sooča Nato pri zagotavljanju varnosti svojih članic.

Govorila bosta tudi o razmerah v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu, kjer je Slovenija že tradicionalno prisotna z enim svojih največjih vojaških kontingentov v tujini, in sicer v operaciji Kfor na Kosovu.

Zasedanje parlamentarcev Nata in Ruttejev obisk v Sloveniji sicer potekata le nekaj mesecev po prelomnem vrhu zavezništva v Haagu, na katerem so se voditelji držav članic zavezali, da bodo proračunske izdatke za obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda.

Za krepitev obrambe moramo ponovno premisliti o tem, kako pristopamo k porabi obrambnih izdatkov, je na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Nata povedal premier Golob. Izpostavil je tudi pomen podpore Ukrajini in pozdravil mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu.

"Priča smo revoluciji na področju vojskovanja, ki že vpliva na našo varnost," je povedal Golob in med drugim izpostavil pomen stroškovno učinkovitega odziva na izziv, ki ga predstavljajo poceni in masovno proizvedeni droni. "Večina naših sedanjih zmogljivosti je visokokakovostnih in so omejene. Zato moramo ponovno premisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako pristopamo k načrtovanju in porabi za obrambo," je dodal na zasedanju PS Nata v Ljubljani.

Kot naložbo v kolektivno varnost zavezništva je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. "Slovenija je dala veliko in hitro ter še naprej podpira Ukrajino," je dejal. Pri tem je spomnil na pobudo PURL, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Vlada se je z namero o pridružitvi Slovenije pobudi že seznanila, Golob pa je ob tem k pridružitvi pozval tudi druge članice zavezništva.

Poleg Ukrajine je izpostavil tudi tri druga področja oziroma območja, kjer bi v prihodnosti lahko prišlo do napetosti. Kot prvo je omenil južno sosedstvo zaradi izzivov terorizma in migracij, pa tudi zaradi Gaze.

"Kampanja uničenja, ki jo je po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra sprožil Izrael, ni bila le vojaško nesorazmerna temveč tudi moralno napačna. Je destabilizirala celotno regijo in povzročila negotovost tudi za Evropo. Zato iskreno pozdravljam mirovni sporazum, ki ga je vodil predsednik ZDA Donald Trump," je dejal. Znova je izpostavil pomen rešitve dveh držav, ki da je edina pot naprej za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Kot drugo območje negotovosti je izpostavil vesolje in opozoril, da so "naše komunikacije izpostavljene znatnemu tveganju". Kot tretje pa je omenil Zahodni Balkan, pri čemer je povedal, da vse države v regiji vidi kot sestavni del evroatlantskih in evropskih integracij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru Parlamentarne skupščine zveze Nato pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe in raket Ukrajini. V nagovoru prek videopovezave se je k Sloveniji in drugim državam zahvalil za dosedanjo pomoč.

"Da bi prikrila svoje neuspehe na kopnem, je Rusija začela nov val zračnega terorja na Ukrajino, na naša mesta in civilno infrastrukturo. Njihov glavni cilj je naš energetski sistem. Vsak dan in vsako noč ruske rakete in droni zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja," je povedal Zelenski.

Po njegovih besedah ruski predsednik Vladimir Putin upa, da bo s temi napadi pred prihajajočo zimo zlomil ukrajinski odpor. "Tega ne smemo dopustiti. Zato vas pozivam, da se v svojih parlamentih in vladah zavzemate za okrepitev podpore s sistemi protizračne obrambe in raketami," je ukrajinski predsednik dejal okoli 300 parlamentarcem iz 32 članic Nata in partnerskih držav, ki so se zbrali v Ljubljani.

Dodal je, da je o tem v zadnjih dneh dvakrat govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila tudi novi pobudi zveze Nato, imenovani PURL, prek katere Kanada in evropske članice zavezništva financirajo dobave ameriškega orožja Kijevu.

Zahvalil se je vsem državam, ki so se pridružile tej pobudi, vključno s Slovenijo, ki je odločitev o tem sprejela konec septembra. Poudaril je, da Slovenija Ukrajino podpira že od začetka ruske agresije, in da v Kijevu to cenijo.

Udeležence parlamentarne skupščine in njihove države je pozval tudi, naj nehajo kupovati rusko nafto, pri čemer je izpostavil Madžarsko. "Za Putina je vsaka milijarda pomembna. Ne morete biti del svobodnega sveta in hkrati financirati tistih, ki ga želijo uničiti," je poudaril.

Zavzel se je še za zaostritev sankcij proti Rusiji, saj te omejujejo ruski vojaški stroj. Pritisniti pa je treba tudi na tiste, ki Moskvi še naprej dobavljajo sestavne dele za drone in rakete, je povedal in poudaril, da poleg iz Kitajske in Tajvana sestavne dele Rusija prejema tudi iz evropskih in drugih držav.