Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost

V času, ko odhajajoča vlada zaradi proračunskih pritiskov sredstva na obrambnem področju še znižuje in bo vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov, predvsem na račun nižje porabe za opremljanje, infrastrukturo in modernizacijo vojske, je Nato Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami. V uredništvo smo namreč prejeli pismo generalnega sekretarja Zveze Nato, Marka Rutteja, ki ga je v začetku maja poslal predsedniku vlade, ki opravlja tekoče posle, Robertu Golobu. V njem je izpostavil razhajanje med uradnimi številkami vlade in metodologijo Nata glede osnovnih obrambnih izdatkov. 

Po podatkih, ki jih je Slovenija posredovala v okviru obrambnega načrtovanja, naj bi država v letu 2025 za osnovno obrambo namenila 2,01 odstotka BDP, kar je 51-odstotno povečanje v primerjavi z leti poprej. 

A po oceni Nata je bil ta "preskok" v veliki meri dosežen tako, da je vlada v osnovne obrambne izdatke vključila tudi projekte, ki po Ruttejevih besedah ne sodijo v dogovorjeno definicijo obrambnih izdatkov. Če te izločijo iz teh dveh odstotkov, pa naj bi Slovenija za obrambo dejansko namenila le okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj.

"Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je zapisal Rutte.  

Našo državo je pozval, naj nujno zagotovi potrebna finančna sredstva s povečanjem in ohranjanjem obrambnih izdatkov. "Slovenijo pozivam, naj v zavezo 3,5 odstotka upošteva le dogovorjene osnovne obrambne izdatke," je zapisal Rutte. 

Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, vendar najverjetneje gre za projekte infrastrukture dvojne rabe, širše varnostne programe in nekatere razvojne naložbe.

Rutte je izrazil upanje, da bo slovenska vlada to razhajanje v številkah naslovila do naslednjega vrha Nata, ki bo v Ankari potekal v začetku julija. 

Šef Nata na vrhu pričakuje "plodno razpravo o načrtih zaveznic, vključno z verodostojno potjo do izpolnitve zaveze 3,5 odstotka". 

Iz Kabineta predsednika vlade so nam potrdili, da je Golob prejel pismo Rutteja. "Vlada predsednika vlade dr. Roberta Goloba je za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP. S tem je Sloveniji uspelo to, kar v preteklosti ni uresničila nobena prejšnja vlada," odgovarjajo na Ruttejeve očitke. 

Poudarili so, da pri tem "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj" in da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva". Dodali so, da je Golob takšno razumevanje varnosti poudaril že večkrat in da se s tovrstno dilemo soočajo tudi nekatere druge članice zavezništva. 

V kabinetu premierja so dodali, da je Golob tudi večkrat pojasnil, da je "edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija sprejela, zaveza iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je potrdil Državni zbor". Gre za dva odstotka BDP za obrambo v letu 2025 in postopno zviševanje do treh odstotkov BDP do leta 2030. "Upamo, da bo prihodnja vlada razumela vlogo Slovenije kot verodostojne in odgovorne članice zavezništva in izpolnjevala sprejete zaveze," so dodali. 

Spomnili so tudi, da bo leta 2029 opravljen pregled, ali je nadaljnje povečevanje vlaganj v obrambo smiselno in skladno z varnostnimi razmerami po svetu. 

Za dodatna pojasnila glede metodologije, strukture izdatkov in poročanja zvezi Nato smo se obrnili tudi na Ministrstvo za obrambo (Mors). Minister Borut Sajovic je pojasnil, da je Slovenija v letu 2025 za obrambo namenila 1,438 milijarde evrov oziroma 2,04 odstotka BDP.

Po njihovih podatkih največji delež predstavljajo izdatki ministrstva za obrambo, ki so skupaj znašali 1,071 milijarde evrov. Poleg tega kot izdatke za obrambo na Mors navajajo tudi 1,1 milijona evrov za Urad za varovanje tajnih podatkov, izdatke vojaških pokojnin (ocenjeni na 35,6 milijona evrov, številka še ni dokončna) ter izdatke za obrambo v proračunu drugih ministrstev in izdatki podjetij posebnega pomena za obrambo v skupni vrednosti 330,3 milijona evrov. "Ta kategorija zajema tudi druge ključne investicije za potrebe Slovenske vojske in zavezništva na področju Republike Slovenije, ki se financirajo iz sredstev nosilcev obrambnega načrtovanja, med drugim tudi iz proračunov zavodov ter gospodarskih družb, katerih dejavnost je posebna pomena za obrambo, ki je tako večinoma v državni lasti," so zapisali na Mors.

Prav v tej zadnji kategoriji tičijo razlogi za razhajanje. "Drži, da pri slovenskih obrambnih izdatkih obstajata dva pogleda o delu izdatkov, ki se nanašajo na obrambne projekte z drugih ministrstev," pravijo na Mors in dodajajo, da je kategorija obrambnega načrtovanja, ki jo izvajajo nosilci obrambnega načrtovanja skladno z Zakonom o obrambi, specifika naše države. "Pri tem gre predvsem za projekte povezane z večjo operativnostjo v prostoru in logistične oskrbe tako za potrebe Slovenske vojske kot tudi za zavezništvo. Te naloge in njihove finančne posledice štejemo v naše obrambne izdatke kot del jedrnih obrambnih izdatkov iz naslova mešanih civilno-vojaških aktivnosti, medtem ko jih Direktorat za obrambno politiko in načrtovanje Sekretariata zveze Nato večinoma obravnava kot z obrambo in varnostjo povezanimi vlaganji," so poudarili na obrambnem ministrstvu. Po navedbah ministrstva gre torej za dva legitimna, a različna pogleda.

Ob tem poudarjajo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih občutno povečala sredstva za obrambo – z 1,24 odstotka BDP v letu 2021 na več kot dva odstotka letos. "Odstotek obrambnih izdatkov Slovenije v primerjavi z nekaterimi državami članicami, predvsem v vzhodnem krilu Nata ni med največjimi, je pa naša država vsekakor kredibilna članica zavezništva, saj smo vsa leta našega članstva med državami, ki glede na velikost države prispevajo največ pripadnikov SV v mednarodne operacije in misije tako pod okriljem Nata, kot tudi EU in OZN," so še poudarili na ministrstvu.

Članice zveze Nato so se na lanskem vrhu v Haagu zavezale, da bodo do leta 2035 za "jedrno obrambo" namenjale vsaj 3,5 odstotka BDP, skupno s širšimi varnostnimi izdatki pa do pet odstotkov. Slovenija se je zavezala, da bo vlaganja v obrambo v letu 2025 dvignila na dva odstotka. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem – kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," so lani junija sporočili z vlade.

Na Mors pa so danes poudarili, da so poleg zvišanja obrambnih izdatkov "iz 1,24 odstotka BDP v letu 2021 na 2,04 odstotka BDP v letu 2025", za leto 2025 Natu poročali še o oceni izdatkov Slovenije za tako imenovani 2. steber za krepitev odpornosti, v višini 0,8 odstotka BDP.

Če drži ocena o 1,6 odstotka BDP, bo Slovenija morala v naslednjih letih znatno povečati izdatke – kar bi lahko zahtevalo bodisi prerazporeditve v proračunu bodisi nove vire prihodkov. To pa bo, kot kaže, torej ena od prvih nalog prihodnje vlade.