Kako so Rusi ostali brez številnih železniških poslov v Sloveniji?

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je leta 2017 objavila razpis za ureditev vozlišča Pragersko. Naročilo je bilo vredno 63,2 milijona evrov, izbrana pa sta bila družba Riko in RZD International iz Moskve. Kot so takrat poročali ruski mediji, je šlo za prvi posel, ki so ga ruske železnice dobile v Evropski uniji. Projekt, ki je na koncu skupaj stal 113 milijonov evrov, je od evropskega sklada za regionalni razvoj prejel 40, od Sklada za podnebne spremembe pa še deset milijonov evrov.

Zoper izbiro ponudnikov sta bili vloženi dve pritožbi na državno revizijsko komisijo. Prva je bila uspešna, vendar je direkcija v drugo znova izbrala Riko in RŽD. Sledila je še ena pritožba, ki pa ni uspela. Pogodba med direkcijo in podjetjem Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, in je (bilo pred vojno) aktivno tako na ruskem kot ukrajinskem trgu, je bila tako podpisana leto dni po izboru rusko-slovenskega ponudnika del, julija 2019. A dela niso stekla dve leti, ker projekt ves ta čas ni dobil gradbenega dovoljenja.

Gradbena dela so se pričela maja 2021, ko je na infrastrukturnem ministrstvu sedel Jernej Vrtovec. V skladu s pogodbenim rokom bi morala biti zaključena v 25 mesecih, vendar se je izvedba nekoliko zavlekla in postala posledično dražja. DRSI je po poročanju portala Necenzurirano poleti 2023 Riku odobril 12,7 milijonov evrov dodatnih plačil pri nadgradnji železniškega vozlišča in postaje. Cena projekta se je ob drugih stroških zvišala na 81,5 milijona evrov. Z aneksom je Riko prejel plačilo za nepredvidena dela, podaljšanje pogodbenega roka in plačilo razlik v ceni med avgustom 2022 in zaključkom gradnje, je poročal portal.

Končna matematika, kot pojasnjuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, je sledeča: "Vrednost 88,9 milijona evrov z DDV je vrednost celotne investicije na podlagi Investicijskega programa, ki je bil potrjen dne 18. 4. 2018 in poleg gradbenih del zajema tudi stroške za izdelavo projektne dokumentacije, odkupe zemljišč, izvedbo daljinskega vodenja, vmesnega zavarovanja in prilagoditev signalnovarnostne naprave, inženirja in upravljavca ter ostalo. Po novelaciji investicijskega programa v letu 2023 znaša vrednost celotne investicije 113,41 milijonA evrov z DDV. Vrednost 63,2 milijona evrov z DDV predstavlja vrednost osnovne pogodbe za gradbena dela, ki je bila podpisana 5. 7. 2019."

Dela na Pragerskem so zaključili oktobra 2023. Prenovljena železniška postaja ima prenovljeno postajno poslopje, peronsko in tirno infrastrukturo ter nov podhod. Postajno poslopje ima novo fasado, streho, čakalnico ter sanitarije, obnovljena sta objekta signalno-varnostnih naprav in prometnega urada, prav tako so zgradili otočni in bočni peron z nadstrešnicami. Na območju nekdanjega križanja železnice s Ptujsko cesto so zgradili podvoz, s katerim so, kot pravijo na ministrstvu, povečali varnost in pretočnost prometa ter s tem hkrati bistveno zmanjšali izpuste v okolje, saj ljudem ni več treba čakati pred zapornicami. Za lažji dostop do železniške postaje so uredili parkirišči z več kot 150 parkirnimi mesti ter kolesarnico.

Dokončanje investicije je pomembno tudi za prebivalce v lokalnem okolju, saj so z ureditvijo podvoza izboljšane medkrajevne povezave, hkrati pa nudi razvojne priložnosti, je od odprtju proge dejal bistriški župan Ivan Žagar.

RŽD zaradi sankcij ob posel

Rusija je 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, temu pa je sledila ostra reakcija zahoda, ki je, poleg pomoči v orožju in denarju Ukrajini, proti Rusiji sprejel serijo ukrepov, z namenom, da "pohabi" rusko gospodarstvo in zaustavi ruski vojni stroj. V okviru sankcij so bili sprejeti ukrepi proti ruskim državnim železnicam. Te so se znašle na seznamih sankcij, tako v EU kot v ZDA in Veliki Britaniji. Prepovedi, ki jih je EU sprejela 27. februarja v okviru drugega paketa sankcij, se nanašajo na finančne in investicijske aktivnosti.

RŽD je nato julija 2022 pozval EU k odpravi ukrepov. "Cilj sankcij je omejevanje zmožnosti RŽD za opravljanje družbeno pomembnih in humanitarnih funkcij. Omejitve so diskriminatorne v razmerju do prebivalstva Ruske federacije. Poleg tega so v nasprotju s številnimi normami mednarodnega prava in akti same EU," so zapisali. Pri tem so bili neuspešni in prepovedi za RŽD še naprej ostajajo v veljavi. 

Pomemben projekt za železniško infrastrukturo in domačine se je torej izvajal in dokončal v času finančnih in investicijskih prepovedi za enega od partnerjev pri gradnji. Toda brez Ruskih železnic. Njihov 10-odstotni delež je prevzelo in izvedlo podjetje Riko. "Po uvedbi sankcij smo v skladu z načelom solidarne odgovornosti prevzeli in izvedli njihov delež. Družba RZD International od uvedbe sankcij ni sodelovala pri izvedbi projekta," so nam pojasnili. 

Sankcije proti Rusiji niso imele vpliva na izvedbo del na Pragerskem, pa zatrjujejo na DRSI in dodajajo, da "od februarja 2022 do oktobra 2023 ruski partner RZD international LLC ni izvajal nobenih del, prav tako niso bile izvedene nikakršne finančne transakcije med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo".

Želeli graditi 2. tir

RŽD je sicer pred leti računal na precej večje posle znotraj slovenskega železniškega omrežja. Ruski mediji so med letoma 2016 in 2019 poročali, da se Ruske železnice zanimajo za sodelovanje pri več kot milijardo evrov vrednem projektu 2. tir. O tem je govoril tudi Vladimir Putin po pogovorih z Borutom Pahorjem v Moskvi. Ta posel so si Rusi obetali preko sodelovanja v privatizaciji Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana SŽ-ŽGP, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. 

O sodelovanju pri gradnji velikega infrastrukturnega projekta je govoril takratni prometni minister Maksim Sokolov, februarja 2017 pa sta se sestala šef RŽD Oleg Belozjorov in slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Tema pogovora je bilo rusko vlaganje v slovenske železnice. Dnevnik je poročal, da so se predstavniki RŽD dvakrat srečali z Dušanom Mesom, generalnim direktorjem Slovenskih železnic.

Komersant je maja 2019 v članku z naslovom Slovenski bratje poročal, da se rusko-slovenski odnosi aktivno razvijajo. "Ruske železnice (RŽD) so izrazile interes za gradnjo drugega tira železniške proge v Sloveniji med pristaniščem Koper in mestom Divača. Ta proga je bila s strani vlade države razglašena za enega ključnih prometnih projektov. Privlačna je tudi cena pogodbe: za samo 27 kilometrov proge, ki poteka po zahtevnem terenu, so bile državne oblasti pripravljene plačati do 1,2 milijarde dolarjev. Gradnja proge pa se ni pričela. Septembra 2017 je bil projekt potrjen na referendumu, marca 2018 pa je vrhovno sodišče države zaradi protestov njegove rezultate razveljavilo. Drugi referendum maja 2018 je bil razglašen za neveljaven: udeležilo se ga je premalo volilnih upravičencev. Razpis še vedno ostaja v negotovosti, a Ruske železnice po informacijah Komersanta ne opustijo upanja, da bi pri njem sodelovale. Monopol je v konzorciju z družbo Riko leta 2018 zmagal tudi na razpisu za 60 milijonov dolarjev vredno obnovo postaje Pragersko."

Po razveljavitvi rezultatov referenduma in odstopu vlade Mira Cerarja, ki je kot kapljo čez rob navedel prav zaplete okrog 2. tira, je RŽD še vedno izražal interes za sodelovanje, od Slovenije pa so pričakovali objavo uradnih informacij oz. razpisne dokumentacije. Do privatizacije SŽ-ŽGP na koncu ni prišlo, Rusom pa ni uspelo dobiti posla in gradbena dela so prevzela druga podjetja. Družba 2TDK je za izvajalca del na železniških in predorskih sistemih na drugem tiru Divača–Koper izbrala konzorcij prav pod vodstvom Železniškega gradbenega podjetja, v katerega je želel vstopiti RŽD.

Poleg sodelovanja pri urejanju vozlišča Pragersko so se Rusi prijavili še na številne druge razpise, vendar so jih še pred sankcijami spodnašale revizije. Po poročanju Financ so želeli prenoviti progo Pesnica–Šentilj–državna meja za 38 milijonov evrov. DRSI jih je na razpisu dvakrat izbral za izvedbo projekta, vendar so sledili revizijski postopki, na koncu pa je zmagal slovenski konzorcij SŽ-ŽGP, Pomgrad, GH Hodling in GGD. Prav tako so konkurirali za 50-milijonsko prenovo proge Rimske Toplice–Laško–Celje, a so jih premagali SŽ-ŽGP, CGP in Kolektor Koling.