S 86 glasovi za in petimi proti Lidija Jerkič postala nova predsednica ZSSS

Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na kongresu s 86 glasovi za in petimi proti za novo predsednico zveze potrdili Lidijo Jerkič. Jerkičeva, ki je na tem mestu nasledila dolgoletnega vodjo Dušana Semoliča, je bila sicer edina kandidatka. V nagovoru je napovedala večjo usmerjenost k članom zveze in boljšo učinkovitost.

Kot je dejala Jerkičeva, mora zveza delovati učinkovito. Ocenila je, da je mogoče kadrovski potencial uporabiti bolje, zato se je treba "združiti tako, da ne bosta dva delala iste stvari". Prepričana je, da morajo posamezni sindikati in zveza kot celota "nazaj k članom". Zaradi njih namreč zveza obstaja, zato jim je treba posvetiti več pozornosti, je prepričana.

Napovedala je, da si bo prizadevala za spremembo prioritet. Med drugim si želi boj za ohranjanje delovnih mest nadomestiti z bojem za boljša delovna mesta. Strinjala pa se je, da jo skupaj s sodelavci čaka težko delo: "Če bomo želeli večjo enotnost in udarnost, nas čaka veliko naporov."

Med prvimi nalogami prizadevanje za višje plače, digitalna pismenost in združevanje

V izjavi za medije ob robu kongresa je dodala, da so med njenimi prvimi nalogami prvi stik z Gospodarsko zbornico Slovenije, kolektivna pogajanja in prizadevanja za višje plače. Intenzivno se namerava lotiti tudi področja izobraževanja, pri čemer je posebej izpostavila digitalno pismenost, in pristojnosti svetov delavcev. Posebno pozornost namerava med drugim posvetiti tudi združevanju.

Kot je poudarila, je eden večjih izzivov pomanjkanje ustrezne delovne sile, kar si je bilo še pred letom dni težko predstavljati. Zato je po njenih besedah zdaj pravi čas, da delavci zahtevajo več: "Delodajalci si namreč že rahlo pulijo lase, saj ne vedo več, kaj storiti, da bi privabili delavce."

Glede upadanja članstva v sindikatih pa je za medije dejala, da gre to pripisati tudi finančni preračunljivosti. "Marsikdo preračuna, da če je član sindikata, ga to stane toliko in toliko, če pa ni, ima enake pravice kot član," je dejala. Opozorila je, da je to posledica egoistične naravnanosti, ki jo družba spodbuja zadnja desetletja.

Jerkičeva je predstavila tudi predlog svoje ožje ekipe, ki jo sestavljajo izvršni sekretarji Andreja Poje za ekonomsko področje, Andrej Zorko za pravno področje, Lučka Böhm za socialno področje, Sanja Leban Trojar za izobraževanje, informiranje in svete delavcev ter Nina Štrajhar za finančna vprašanja.

Semolič prekarne delavce poziva, naj se jim pridružijo v sindikalnem boju

Dosedanji predsednik Semolič je v uvodnem nagovoru na kongresu sicer poudaril, da si bodo še naprej prizadevali za dostojno življenje slehernega delavca. Za to delavec po njegovih besedah v prvi vrsti potrebuje delo, a ne kakršno koli. "Nujno je, da za delo dobi dostojno plačilo, da dela v okolju, kjer se varuje njegovo zdravje, da ko nastopi bolezen, dobi ustrezno varstvo, da lahko gredo njegovi otroci v šolo, ki je dostopna vsem. In da je, ko gre v pokoj, starost človeku vredna - spoštljiva do življenja, ki si ga dal v mlajših letih," je poudaril Semolič.

Kritičen je bil do razprave, kdo je najbolj zaslužen za gospodarsko rast, v kateri po njegovih besedah vsi pozabljajo na delavce. Delodajalske organizacije po njegovih besedah zanemarjajo vlogo delovne sile in krivično predlagajo odpravo dodatkov na delovno dobo, znižanje bolniških nadomestil in odpravo plačanega odmora. Ostro je nastopil tudi proti mednarodnim institucijam, ki po njegovih besedah grobo posegajo na področje, za katerega tega nimajo pravice početi.

Odločno se je zavzel za višje plačilo delavcem, ki po njegovem mnenju višje gospodarske rasti ne občutijo. "Odgovor mnogih delodajalcev je, da zdaj ni pravi čas za dvig delavskih plač. Kdaj je pravi čas za dvig, če ne v času gospodarske rasti," se je vprašal. "Za te gospode ni nikdar pravi čas," je bil kritičen do delodajalcev. Glede predloga zvišanja minimalne plače je ocenil, da so delodajalci podali povsem neprimerne argumente.

V zvezi z razmerami na trgu dela je izpostavil nenehne pritiske delodajalskih organizacij, češ da so delavci preveč varovani. Poudaril je, da ne bodo dopustili znižanja pravic redno zaposlenih delavcev na raven prekarnih. Slednje je pozval, naj se jim pridružijo v sindikalnem boju. "Sindikati imamo tukaj veliko odgovornost. Da nismo samo opazovalci tega procesa, temveč da pomagamo zaščiti nekatere vrednote," je dejal.

Milan Brglez: S socialnim dialogom do zavzemanja za delavce

Zbrane je na kongresu nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je izpostavil pomen socialnega dialoga. Skozenj je po njegovih besedah mogoče priti do zadev, ki pripeljejo do skupne stvari - zavzemanja za delavce. Ti po Brglezovih besedah "nimajo dati ničesar drugega kot delo", nekdo pa jih mora predstavljati. "Razvoj naše države je pripeljal do tega, da imate pomembno delo v socialnem dialogu, tega pa je treba spoštovati," je Brglez dejal predstavnikom sindikatov.

Poudaril je, da si bo kot politik in predstavnik zakonodajne veje oblasti prizadeval tudi za pravice delavcev. V prihodnje se bo treba po Brglezovih besedah nedvomno soočiti tudi s težavami, med katerimi je med drugim navedel prekarno delo. Prepričan pa je, da je mogoče razvoj države in družbe s skupnimi močmi usmeriti v pravo smer.

Ministrica za delo, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je zavzela za več povezovanja. Želi si, da delo ostane ključna vrednota, saj je osnovna človekova pravica, ki zagotavlja dostojno življenje in dostojno starost.

Poudarila je, da si mora Slovenija kot majhna družba še toliko bolj prizadevati za doseganje soglasij glede ključnih izzivov, zato je po njenih besedah ključnega pomena socialni dialog. Dodala je še, da se trg dela spreminja, zato je treba obstoječe sisteme socialne varnosti prilagoditi tako, da bodo učinkoviti tudi za tiste, ki na trg dela šele prihajajo.

Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini je poudaril, da kljub boljšim gospodarskim rezultatom sindikalnega boja še zdaleč ni konec, saj delavci okrevanje gospodarstva mnogokrat ne občutijo. Opozoril je tudi na družbene napetosti, kot je naraščanje populizma, ki po njegovem mnenju niso dopustne in imajo lahko nevarne posledice tudi za socialno državo. "Jasno pa je, da to prihaja iz krize, iz težav brezposelnosti," je dejal.