Projekt protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, ki ga izvaja direkcija, bo pripomogel k bistveno boljši protipoplavni varnosti na območju občin Dobrova-Polhov Gradec in Ljubljana. Projekt se sofinancira iz sredstev kohezijskega sklada in je sestavljen iz treh delov - etape 1A, etape 1B in etape 2, je ob podpisu pogodbe spomnil v. d. direktorja direkcije Roman Kramer.
"Projekt se je soočal s številnimi problemi in zapleti. Na poti je bilo kar nekaj ovir, vendar smo prišli do prvega podpisa pri tem pomembnem projektu, saj bo rešil 3108 stavb in 17.784 prebivalcev pred poplavami," je dodal.
Dela v etapi 1B obsegajo ureditve na Božni in Mali vodi v Polhovem Gradcu, v Dolenji vasi in Gradaščici v Šujici. Za ureditev v Dolenji vasi so pridobljena vsa zemljišča, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano julija. Za ureditev Gradaščice na območju Šujice je bila podana vloga za gradbeno dovoljenje. Za ureditve na Božni in Mali vodi pa bo vloga vložena do konca drugega meseca.
Zaradi pandemije rok za končanje del najverjetneje podaljšan
Slovenija mora v tej finančni perspektivi izpeljati še dva pomembna projekta s področja kohezije. "Poleg tega še ureditev Selške Sore. Čeprav se finančna perspektiva uradno konča konec leta, bomo na srečo sedaj imeli še tri leta, da projekte realiziramo in počrpamo sredstva," je poudaril. Ker bo zaradi pandemije rok za končanje del najverjetneje podaljšan za leto dni, ga ne skrbi, da ne bi bil končan do roka.
Jugozahodni del Ljubljane je močno poplavno ogrožen, večkrat pa so se v zadnjih desetih letih tam pojavile velike poplave, je spomnila vodja projekta Marjeta Rejc-Saje. 19. septembra 2010 so ene največjih poplav v Sloveniji zajele Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov.
Načrtovani ukrepi na tem območju zato vključujejo širitev in poglobitev strug, kjer je to mogoče. Zgradili bodo tudi nasipe in obrečna zavarovanja.
Ta etapa projekta je sicer prva s sklenjeno pogodbo z izvajalcem del. Etapa 1A bo zajemala ureditev Malega grabna v ljubljanski občini od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu, etapa 2 pa gradnjo suhega zadrževalnika Razori. S težavami se direkcija sooča predvsem v ljubljanski oblini, saj še pridobivajo zemljišča, postopek pa je dolgotrajen, je pojasnil Kramer.
Po izvedbi projektov bo, kot je zagotovila Rejc-Sajetova, območje jugozahodnega dela Ljubljane in manjših naseli ob Gradaščici poplavno varno.
Vlada projekt umestila na seznam strateško pomembnih projektov
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je ob tem spomnila, da je vlada projekt protipoplavne ureditve Gradaščice umestila na seznam strateško pomembnih projektov. "Žal v preteklosti morda nismo dali dovolj pozornosti pripravi projektom večjega obsega, zato tudi nismo počrpali vseh evropskih sredstev. Administrativni postopki so potekali predolgo in nekoordinirano," je dejala.
Dodala je, da so danes na vladno službo razvoj in evropsko kohezijsko politiko poslali seznam prednostnih področjih za pridobivanje sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19. Med temi bodo imeli pomembno vlogo tudi projekti protipoplavne varnosti.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.