Prepoceni, da bi bilo lahko res

Ponaredki na trgu predstavljajo približno 200 milijard evrov škode na leto. Kot opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je največ ponaredkov na trgu zdravil, modnih izdelkov, kozmetike in otroških igrač. Poleg tega, da ogrožajo delovna mesta, lahko ponaredki predstavljajo tudi nevarnost za zdravje, zato Evropska komisija poziva potrošnike, naj bodo pri nakupu ponarejenih stvari previdnejši. Hkrati komisija začenja z akcijo, v kateri bo združila moči z nadzornimi organi ter z interesnimi združenji.

Nekaj dejstev

Kot opozarjajo na ZPS, vrednost globalne trgovine s ponarejenimi izdelki znaša 200 milijard evrov na leto. Ta vrednost je podobna vrednosti trga z nedovoljenimi drogami. Med letoma 2010 in 2011 so evropski cariniki odkrili za 11 odstotkov več ponaredkov kot leto pred tem. Modni luksuzni izdelki predstavljajo 54 odstotkov vrednosti trga ponaredkov. V letu 2011 so na carinah po EU odkrili 115 milijonov ponarejenih izdelkov v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov. Skoraj tretjina odkritih ponaredkov je predstavljala nevarnost za zdravje uporabnikov.

Še posebej zaskrbljujoče je, da so v letu 2011 na skupnem evropskem trgu odkrili 27 milijonov kosov ponarejenih zdravil. Ponaredki zdravil in medicinskih pripomočkov (npr. leče ali seti za test krvi) lahko povzročijo resne posledice za zdravje uporabnikov, saj niso podvrženi strogim kontrolam, ki jih morajo prestati zdravila in pripomočki, ki imajo dovoljenje za promet. Res so lahko cenejši, a izdelani iz neznanih materialov oziroma surovin, slabša pa je tudi kakovost teh izdelkov, še opozarjajo na ZPS.

Med nevarnimi ponaredki so se znašli tudi rezervni deli za avtomobile. Med najpogosteje ponarejenimi izdelki so prav zavorne ploščice. Odkrili so, da jih izdelujejo celo iz žagovine in trave, zato previdno, če ne kupujete pri pooblaščenih prodajalcih.

Pazite, da ne boste kaznovani!

Če boste s ponaredkom z dopusta prišli v Slovenijo, se vam ni treba bati, da vas bodo doma sankcionirali. Za ponaredke v osebni prtljagi potnika, ki jo nosi s seboj, ko prihaja iz tretjih držav, se ne izvede carinskih ukrepov, če skupna vrednost ne presega zneska carinske oprostitve, iz narave blaga pa izhaja, da gre res za blago, ki je namenjeno osebni rabi potnika in ne kaže na komercialni značaj.

Drugače pa je s poštnimi pošiljkami, opozarjajo na ZPS. Slednje so lahko predmet carinskega nadzora ne glede na vrednost oziroma količino. Če carinik sumi, da gre za ponaredke, lahko blago začasno zadrži in uvede nadaljni postopek za ugotovitev narave blaga.