S povezovanjem kmetov in javnih ustanov na krožnikih vrtcev, šol in bolnišnic slovenska hrana

Pogosto poslušamo očitke, da je slovenska hrana za uporabo v javnih prehranskih obratih predraga. Da bi zmanjšali tovrstne predsodke, so na pobudo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Jožeta Podgorška in evropskega poslanca Igorja Šoltesa v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT360 danes pripravili kulinarični posvet z naslovom 'Hrana - pot do zdrave prihodnosti'.

Dogodka so se poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana udeležili tudi številni slovenski kuharski mojstri, ki delijo vizijo o pomenu lokalno pridelane hrane in prisegajo na slovenske ter sezonske surovine. V prvi vrsti so tako želeli pokazati, da je tudi iz slovenskih surovin in hrane mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane.

Najnižja cena še zmeraj edino merilo za nabavo hrane v javnih zavodih

Igor Šoltes je v začetku poudaril, da je namen dogodka sporočiti, da so lokalno pridelane in sezonsko uporabljene surovine in lokalno pridelana hrana bolj kakovostna, varna in zdrava izbira ter da si zaslužijo ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih. "Javna naročila predstavljajo poglavitno oviro pri nabavi lokalno pridelanih in sezonskih surovin ter hrane v javnih prehranskih obratih," je dejal Šoltes. Po njegovih besedah pri nabavi hrane še zmeraj edino merilo ostaja najnižja cena. To se pozna pri kakovosti hrane, ki jo javne ustanove naročajo.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek pa je poudaril, da so lahko javno prehranski obrati ena od priložnosti za slovensko verigo preskrbe s hrano. "S tem se zmanjšajo pritiski največjih igralcev v tej verigi, to so trgovske verige, ki vsiljujejo nepoštene trgovinske prakse. Tudi na tak način lahko prispevamo k bolj trdni verigi," je povedal. Opozoril je tudi na to, da je kmetijstvo generator turizma v slovenskem prostoru. "Kaj bomo delali v Sloveniji, če opustimo kmetijska zemljišča? Kaj bo s turizmom? Tukaj je velik potencial za nova delovna mesta in razvoj podeželja," je še dodal.

V prihodnjih letih ne le na slovensko, temveč celo na ekološko poreklo

Uporabe lokalno pridelane hrane v javnih zavodih so se dotaknili tudi slovenski kuharski mojstri. Janez Bratovž iz restavracije JB je poudaril, da pri svojem delu v pretežni meri uporablja izdelke slovenskega porekla, prav tako pa se mu zdi zelo pomembno, da kuhar ustvarja in dela z ljubeznijo. "V javnih prehranskih zavodih pa je to včasih težko, saj so kuharji slabo plačani," je izpostavil.
 
Tomaž Bolka iz gostilne Krištof je dejal, da bi v prihodnjem časovnem obdobju nekaj let lahko prešli tudi na ekološko, ne le na slovensko poreklo. V njihovi restavraciji si že dolga leta prizadevajo za jedi iz certificiranega ekološkega porekla, skrbijo za samooskrbo in za dobavo iz lokalnega okolja, pri čemer se kmetje in porabniki medsebojno spodbujajo.

Matej Tomažič iz domačije Majerija pa je opozoril, da pri tej zgodbi ne govorimo samo o kmetu in pripravljavcih hrane, temveč tudi tistih, ki bodo to hrano pojedli. "Če govorimo o otrocih, ki so naša bodočnost, so še vedno starši tisti, ki vplivajo na njih, zato je treba angažirati tudi njih, da se aktivno vključijo v to pobudo. Pomembno je izobraževanje in ozaveščanje vseh segmentov družbe," je izpostavil.
 
Po okrogli mizi je vsak kuharski mojster nato pripravil jedilnik iz lokalno in sezonsko pridelanih surovin kot model za obroke v vrtcih, šolah in drugih sorodnih ustanovah.