S povprečno mesečno plačo lahko kupimo 13 kg kave manj kot pred tremi leti

1. oktobra obeležujemo svetovni dan kave in tudi v Sloveniji imamo dolgo tradicijo pitja kave. "Ki sega daleč v zgodovino, kar kažejo tudi literarni velikani, kot sta Cankar s svojo 'skodelico kave' in Prešeren, ki je bil znan ljubitelj črne kave. Kava pri nas že dolgo ni zgolj napitek, ampak del družbene kulture, pomemben element vsakdanje rutine in druženja," pravi Klemen Maček, predsednik Združenja Specialty kave Slovenija (ZSKS). 

In Statistični urad Slovenije (Surs) je izračunal, da vsak prebivalec Slovenije po zadnjih dostopnih podatkih doma porabi okoli tri kilograme kave na leto. Gospodinjstva v Sloveniji pa so leta 2022 za kavo in kavne nadomestke namenila v povprečju 125,85 evra. Ta strošek pa se je prav gotovo lani še povečal, saj je bilo treba za kilogram klasične kave v trgovini odšteti v povprečju 11,49 evra, za skodelico espressa v lokalu pa 1,63 evra. V primerjavi z letom prej se je torej cena kave v obeh oblikah povečala za približno desetino: klasična kava se je lani podražila za 10,8 odstotka, skodelica espressa pa za 10,1 odstotka. 

Na Sursu so izračunali še, da smo morali za nakup kilograma klasične kave v povprečju delati 80 minut, s povprečno neto mesečno plačo pa smo si lahko privoščili 126 kilogramov kave. Za primerjavo: največ, kar 139 kilogramov kave, smo si lahko Slovenci s povprečno neto mesečno plačo kupili leta 2021; najmanj oziroma le 36 kilogramov kave pa leta 1991. 

Ta trend rasti cen kave je rezultat več dejavnikov, vključno z naraščajočimi stroški pridelave, podnebnimi spremembami in logističnimi izzivi, ocenjuje Maček. "Glede na trenutne trende in napovedi se nekateri strokovnjaki strinjajo, da bi lahko kava v prihodnosti postala bolj luksuzna dobrina. Vendar pa je težko napovedati, kako se bo trg razvijal. Kljub morebitnemu zvišanju cen pa ostaja kava pomemben del naše kulture in življenjskega sloga. Potrošniki postajajo vse bolj zahtevni in cenijo kakovost, kar lahko pomeni, da se bodo pripravljeni prilagoditi višjim cenam, če bodo zagotovljene boljše izkušnje in vrhunski okusi," nam je zagotovil. 

Ob mednarodnem dnevu kave mnogi opozarjajo na pomen pravične proizvodnje in trgovine ter odgovornega uživanja kave. "Pomembno je, da se zavedamo, da lahko rastoče cene privedejo tudi do večjega poudarka na trajnostni pridelavi in etičnih praksah. V prihodnosti bi lahko to prineslo višjo kakovost kave, ki bi bila bolj cenjena in spoštovana, kljub višjim stroškom," meni Maček, ki ima med drugim tudi svojo pražarno kave. 

Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo ali pripravo kave, po statističnih podatkih v Sloveniji narašča. S predelavo čaja in kave se je leta 2022 ukvarjalo 67 podjetij, kar je 36 več kot pred desetimi leti. Na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 63 podjetij, poslovalo pa je 412 slaščičarn in kavarn.

Lani smo v Slovenijo uvozili 22.403 ton kave v vrednosti 100,8 milijona evrov. Vrednostno smo je največ uvozili iz Brazilije (25 odstotkov) in Italije (24 odstotkov). Izvoz je medtem obsegal 11.291 ton ali 57,1 milijona evrov, od tega po vrednosti 43 odstotkov na Hrvaško in 14 odstotkov v Italijo.