»Tek je seštevek ekonomičnega, dinamičnega in usklajenega gibanja, ki ga sestavljajo različne medsebojno povezane faze. Na tekaško telo vplivata dve sili – horizontalna in vertikalna (gravitacijska). Slednja naše telo potiska proti tlom,« navaja Gašper Predanič in ob tem izpostavlja, da je izjemno pomembno razumeti delovanje obeh sil, saj tako vemo, zakaj tek po zadnjem delu stopala (po peti) in izvedba predolgih tekaških korakov nista zaželena.
»Pri boljšem razumevanju tehnike teka se je potrebno osredotočiti na faze, ki sestavljajo tekaški korak. Tek je usklajeno gibanje, sestavljeno iz medsebojno povezanih in vzajemnih faz. Vsako izmed faz je treba razumeti, pri čemer nam pomaga, da si tek vizualiziramo in tako razmislimo o sosledju gibalnih premikov.«
»Tek se začne s fazo leta pri teku. O njej govorimo, ko se z odrivno nogo odrinemo v smeri naprej in zapustimo stik s tlemi. Takrat smo za kratek čas v zraku, sledi pristanek oz. faza pristanka na nasprotno nogo,« opisuje Predanič in pri tem izpostavlja, da se ljudje pogosto soočajo s predolgo fazo leta. Posledica je večja sila pristanka na tla, zato moramo za blaženje sil uporabljati več moči. »Pri razumevanje delovanja sil si lahko pomagamo s primerom dveh enako težkih kamnov, ki ju vržemo v zrak do različne višine. Enega vržemo v zrak dva metra nad sabo, drugega pa pet. Jasno je, da se z večjo silo in hitrostjo na tla vrne kamen, ki je dlje časa v zraku. Nič drugače ni pri teku – bolj ko poskakujemo v vertikalni smeri, daljši, kot so naši koraki in bolj, ko dvigujemo kolena med tekaško aktivnostjo, večja bo sila pristanka in večji bo negativni vpliv vertikalne sile.«
O fazi pristanka govorimo v trenutku, ko se nasprotna noga pripravlja na pristanek. »Predolga faza leta vpliva na trd, nevaren in nekoristen pristanek. Težava se pojavi tudi pri teku »preko pete«, čemur sledi pristanek izven lastnega centra mase. To vpliva na pristanek pred seboj, namesto pristanka pod seboj. Posledično se tetiva preveč raztegne, koleno preveč upogne, medenico pa spravimo v neugoden položaj. Takšen položaj medenice preprečuje zmožnost ohranjanja trupa v dobrem položaju in hkrati ne zagotavlja stabilnosti, ki je pri teku izjemno pomembna. Dodatna težava pri nepravilnem pristanku je prevelik negativni vpliv horizontalne sile na telo. Horizontalna sila nas tako zavira in potiska nazaj, namesto, da bi nas potiskala v smeri naprej in nam tako povečala zmožnost boljšega blaženja pri teku. «
Fazi pristanka sledi faza prenosa, o kateri govorimo, ko se preko noge, ki je v stiku s tlemi, pričnemo odrivati v smeri naprej. Faza prenosa postane neučinkovita, ko je korak predolg in pristanemo izven centra mase. Nekdanji atlet in izkušen tekaški trener poudarja, da je za kakovosten napredek pri teku pomembno uporabljati fazo naklona, ki je povezana s fazo prenosa. Pri fazi naklona gre za gibanje našega telesa v smeri naprej in že sam nagib lahko izboljša vse predhodno naštete faze. Skrajša se korak, zmanjša se poskakovanje, izboljša se pristanek bližje centra mase, poveča se zmožnost boljšega blaženja ter lažjega koriščenja zadnjičnih mišic za tek. Pri slednjem Predanič opozarja, da »prevelik nagib lahko povzroči preveliko ineracijo padanja telesa, kar pomeni nezmožnost ohranjanja dobrega tekaškega položaja med tekom.«
Kot pojasnjuje Predanič, razmišljanje, da bomo namesto po petah tekli po prstih, ni pravo. Tudi pri tem se dogaja, da zanemarimo uporabo zadnje verige mišic, poleg tega pa prešibko razvito mišično-vezivno tkivo vpliva na šibko blaženje sil.
Peta je pri teku ključnega pomena, če se naučimo teči bližje centra mase telesa. To nam lahko pomaga, da bomo peto pričeli uporabljati za boljše blaženje in odriv. Razumevanje tehnike teka, izvedba tekaških vaj in seveda izbira primerne tekaške obutve so tako glavni dejavniki, ki nam lahko pomagajo, da bo petni del stopala varneje in učinkoviteje deloval.
Nov model adidasovih tekaških copat 4DFWD s svojo 3D tehnologijo prinaša revolucijo na področje teka. Posebno oblikovan vmesni del je zasnovan tako, da nas pri teku odbije v eno samo in sicer naprej. Mrežasta konstrukcija ponuja več blaženja in ustvarja trikrat več gibanja naprej v primerjavi s prejšnjimi generacijami vmesnega podplata 4D pri navpični obremenitvi v mehanskih preskusnih pogojih.
Gašper Predanič zaključuje z mislijo, da je pri izvedbi pravilne tehnike teka potrebnih več karakteristik, pri vsem pa moramo biti pozorni tako na izbor kakovostne tekaške obutve kot tudi na premišljeno uporabo zadnje verige mišic. »Zadnja veriga mišic je namreč ključ, ki vse tekaške faze sešteje v celoto gibanja. Izboljša tek, skrajša fazo leta in izboljša pristanek bližje centra mase. Ko pristanemo bližje centra mase, bomo najprej pristali sprednji del stopala, temu pa sledi pristanek na petni del, ki nam omogoča blaženje in odriv ter posledično lažjo uporabo naklona.«
Tekaški copat adidas 4DFWD, razvit s pomočjo najnovejše 3D tehnologije, prinaša revolucijo v svet tekaške opreme.
Naročnik oglasa je adidas.