Pred spanjem izberite za vas primerno tehniko sproščanja in ne preobremenite svojega urnika po premiku ure, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Če po premiku ure čutite zaspanost, vam lahko kratki dremeži do 20 minut zgodaj popoldne pomagajo ohraniti budnost. Pri tem svetujejo še upoštevanje desetih priporočil za zdravo spanje odraslih.
Čeprav je bil poletni čas v preteklosti uveden predvsem zaradi varčevanja z energijo, so v zadnjih letih pogosto prisotne razprave o tem, ali je še vedno potreben, saj vse kaže, da prihranek energije ni tako velik kot v preteklosti.
V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, leta 2006 pa je bila sprejeta odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj.
Prvič po drugi svetovni vojni
Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšemu izkoristku svetlega dela dneva.
Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Ukrep ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na zdravje ljudi.
Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustil državam članicam.
Leta 2018 pa je predlog sprožilo tudi javno posvetovanje na ravni EU, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev je ukinitev premikanja ure podprlo. Tudi slovenska vlada je predlog podprla novembra 2018. Evropska komisija je v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026.
Marsikje po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan.
Na zimski čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v oktobru.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.