S pridržkom glede poslovanja Vursa

Pri preverjanju pravilnosti poslovanja in izvrševanja finančnega načrta Veterinarske uprave RS (Vurs) v drugi polovici leta 2005 in prvi polovici leta 2006 je računsko sodišče namreč ugotovilo, da je veterinarska uprava v nekaterih primerih poslovala v neskladju s predpisi, piše v minuli teden objavljenem povzetku revizijskega poročila.

Računsko sodišče kljub temu od veterinarske uprave ni zahtevalo odzivnega poročila, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti oz. sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.

Brez pisnih odredb so delali več, kot je dovoljeno

Med drugim so javni uslužbenci opravljali delo v večjem obsegu, kot dovoljuje zakonodaja, in brez pisnih odredb; 55 izmed 261 uradnih veterinarjev ni imelo veterinarske licence, čeprav je bila ta v letu 2005 pogoj za opravljanje dela uradnega veterinarja; javnemu uslužbencu ni prenehalo delovno razmerje, čeprav strokovnega izpita ni opravil v roku, določenem v sklepu o zaposlitvi.

Sredstva v znesku 91.074 evrov niso bila porabljena za namene financiranja funkcij Vursa, za izvajanje njenih nalog in druge namene, ki so opredeljeni s predpisi, ter v obsegu, ki je nujen za delovanje in izvajanje nalog in programov; javni naročili v vrednosti 99.269 evrov pa sta bili razdeljeni na več naročil nižje vrednosti v nasprotju s predpisi.

Cepljenje lisic ni bilo opravljeno v skladu s programom

Poleg tega koncesija za cepljenje lisic ni bila podeljena, čeprav dejavnost predstavlja javno veterinarsko službo, cepljenje lisic ni bilo opravljeno v skladu s programom, cepljenje psov proti steklini v letu 2006 pa so v celoti plačevali lastniki psov, čeprav zakon to obveznost nalaga državi.

Obenem je bil nadzor nad delom Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani pomanjkljiv, saj je ta del prihodkov iz izvajanja javne službe načrtoval oz. prikazoval kot storitve, opravljene na trgu, Vurs pa ga na to ni opozoril.

Računsko sodišče ob vsem tem v revizijskem poročilu ugotavlja, da vodenje poslovanja veterinarske uprave ni bilo dovolj načrtno in je bilo premalo usmerjeno k doseganju razvojnih ciljev države na področju veterinarstva. Med drugim zaradi tega, ker pri dolgoročnih in letnih izvedbenih ciljih v finančnem načrtu za leto 2005 ni opredelila oziroma določila indikatorjev, o učinkih izvajanja dolgoročnih ciljev ter letnih izvedbenih ciljev pa poroča pomanjkljivo.

V povzetku poročila računsko sodišče zato veterinarski upravi priporoča, naj pri pripravi finančnih načrtov, pri določanju dolgoročnih in letnih izvedbenih ciljev, nameni večjo pozornost usmerjenosti k rezultatom. Poleg tega naj bi pri določanju ciljev izhaja iz državnih razvojnih dokumentov s področja veterinarstva. Posameznim dolgoročnim in letnim izvedbenim ciljem pa naj določi indikatorje oz. merila uspešnosti, ki naj bodo jasna in merljiva.