Po prejetju začasne odločbe Urada informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar so se na Geodetski upravi (Gurs) odločili za umik vseh osebnih podatkov fizičnih oseb na portalu Prostor, kar bodo predvidoma storili do petka. Če jim do takrat ne bo uspelo, bodo zaprli aplikacijo do ustrezne dopolnitve. Direktor Gursa Aleš Seliškar je sicer poudaril, da se ne strinjajo z odločbo, zato bodo v 30 dneh sprožili upravni spor na upravnem sodišču.
Na Gursu so v torek, 3. januarja, prejeli dva dokumenta: zapisnik o inšpekcijskem nadzoru in odločbo informacijske pooblaščenke. Po Seliškarjevih besedah je informacijsko pooblaščenko med pregledom aplikacije zmotil zapis "povezani podatki o nepremičninah". A kot pravi, ne prikazujejo združene evidence, ampak je v enem okencu vidnih več evidenc. Na očitke, da ni zakonske podlage za objavo nove zbirke, je odgovoril, da ni nove zbirke, ampak gre za istočasen prikaz podatkov iz več zbirk, "kar zakon dovoljuje".
Pooblaščenka naj bi pri vseh navedbah navajala samo verjetnost, kar po njegovem mnenju pomeni, da ni prepričana v svoje trditve. Ocenjuje, da je pooblaščenka v obrazložitvi zavestno obšla določila zakona o evidentiranju nepremičnin in zakona o množičnem vrednotenju, ki določata, da so javni podatki o nepremičninah, vključno s podatki o lastnikih.
Njen očitek je bil tudi, da ni jasno določen namen javnosti oziroma vodenja zbirk podatkov. Seliškar odgovarja, da je ustavno sodišče že v prvi presoji ustavnosti zakona o evidentiranju nepremičnin zapisalo, da ni nič narobe, če se namen določi naknadno in s posebnimi zakoni. Omenil je davek na nepremičnine, ki ga niso uvedli, ker država ni razpolagala z ustreznimi podatki. "Dokler nimamo enotne evidence nepremičnin, se o tem ne moremo pogovarjati," je poudaril. Podobnost vidi v projektu e-sociala, ki so ga zagnali šele letos.
Na Gursu razmišlja o plačljivih vpogledih
Po umiku podatkov bodo vsi lastniki svoje podatke lahko sicer še naprej videli na spletni aplikaciji za spreminjanje podatkov o nepremičninah, v katero lahko vstopajo s kodo, ki so jo prejeli. Če bodo v aplikacijo javni vpogled vtipkali naslov, bodo dobili podatke, a brez informacij o lastniku. Slednje bodo lahko dobili le na Gursu. Seliškar se obenem zaveda, da množično brskanje ni v redu. Zato bi lahko omejili dostop, morda bi uvedli plačljivost, razmišlja. Cena za vpogled bi lahko bila cent. Aplikacija bi delovala normalno, pa še zaslužili bi, je dodal.
Je objava v neskladju z ustavo?
Pirc Musarjeva pravi, da je ustavno sodišče v več odločitvah zapisalo, da dejstvo, da namen uporabe zbranih osebnih podatkov v zakonu ni določen, pomeni, da zakon z objavo podatkov celo omogoča, da se zbrani podatki uporabljajo za kakršen koli namen, kar je samo po sebi v neskladju z 2. odstavkom 38. člena ustave. Namen javnosti zemljiške knjige je v zakonu o zemljiški knjigi jasno določen in je v varnosti pravnega prometa z nepremičninami, za javno objavo lastnikov na prostorskem portalu prostor pa zakon ne določa namena, prav tako zakon ne določa skupne zbirke, je dejala.
Zakon določa pet različnih zbirk, ki jih vodi Gurs in za vsako od njih določa, katere podatke vsebuje in kateri podatki so javni (ne določa pa namena javnosti) - zakon torej ne določa niti obstoja niti javnosti ene zbirke, ki vsebuje vse podatke iz vseh petih zbirk, še manj pa namena javnosti podatkov, pravi pooblaščenka. Argument, da morajo biti osebni podatki javni v združeni zbirki zaradi varnosti pravnega prometa, ker zemljiška knjiga vsebuje "nepopolne" podatke, je po njenem mnenju "povsem zgrešen, saj za lastnika ne glede na to, kaj geodetska uprava objavi na javnem portalu, še vedno velja tisti, ki je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, in javnost podatkov na prostorskem portalu Prostor na varnost pravnega prometa z nepremičninami ne more vplivati".
Dodaja, da stvarnopravni zakonik izrecno določa, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, ne sme trpeti škodljivih posledic. "Nepremičninske evidence v tem pogledu po predpisih ne igrajo nobene vloge. Seveda še manj na varnost pravnega prometa z nepremičninami lahko vpliva podatek o številu sob, kopalnic, klimi in ocenjeni vrednosti nepremičnine," pravi. Meni, da je, ker se pristojnost informacijskega pooblaščenca nanaša le na zbirke z osebnimi podatki, glede na nedoločenost namenov javne objave edino sprejemljivo, da jih v nepremičninskih evidencah ni.
Informacijska pooblaščenka z začasno odločbo nalaga, naj pri vseh nepremičninah onemogočijo javni dostop do imen, priimkov, naslovov in podatkov o letu rojstva vseh fizičnih oseb, do katerih je mogoče dostopati z uporabo iskalnika "javni vpogled" na Prostoru v združeni zbirki katastra stavb, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot (skupaj z vrednostjo nepremičnin), registra prostorskih enot in evidence državne meje. Po zaključenem inšpekcijskem postopku nameravajo na podlagi gotovosti dejstev ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in dokazov izdati končno odločbo.
Kaj bodo ugotovili na ustavnem sodišču?
Informacijska pooblaščenka je prav tako na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so kot lastniki vpisani v zemljiški kataster in kataster stavb. Meni namreč, da zakon ne določa namena javnosti osebnih podatkov oziroma da iz zakona ne izhaja namen, ki bi prevladal nad ustavno pravico posameznika do varstva osebnih podatkov.
Veliko zanimanje
Na javnem vpogledu v podatke o nepremičninah so od 27. decembra, ko so objavili podatke o ocenjeni vrednosti nepremičnin, do včeraj zabeležili nekaj manj kot milijon osnovnih poizvedb (število iskanj po vhodnih podatkih, na primer naslovu ali parceli). Po poizvedbah je bilo sproženih nekaj več kot 21 milijonov baznih poizvedb, ki so kliki na podatke o delih stavb, vrednosti in lastnikih. Uporabniki tako v enem iskanju pogledajo v povprečju 20 podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.