S snegom 'najbogatejša' april 1907 in maj 1985, zapadlo ga je tudi 40 centimetrov

Zima je, kot kaže, še zadnjič močno zamahnila z repom. Pozno obilnejše sneženje je Slovenijo tako znova presenetilo po štirih letih – nazadnje je (konec) aprila snežilo leta 2017. Na takratni praznični 27. april nas je izrazita hladna fronta v kratkem času ponesla iz pretople pomladi nazaj v zimo. "Zajelo nas je nekajurno obilno sneženje in ponekod po Sloveniji je padlo (za konec aprila) nenavadno veliko snega, kar je ob že olistanem drevju povzročilo snegolom," razlaga naš hišni prognostik Rok Nosan.

Zimske razmere ob koncu aprila smo imeli tudi leto poprej (2016), ko je marsikje zapadlo tudi več kot 20 centimetrov snega.

12. maj 2012: skok iz poletja nazaj v zimo

Zadnji zelo izrazit prodor hladne zračne mase smo v maju sicer imeli leta 2012, ko smo v manj kot 24 urah iz pravega poletja skočili skoraj nazaj v zimo. 12. maj je bil poletno vroč z najvišjimi temperaturami do 32 stopinj Celzija, že naslednji dan pa je Sloveniji prinesel izrazito ohladitev z jutranjimi minimumi le malo nad lediščem. Po podatkih Arsa se je meja sneženja spustila do 700 metrov nadmorske višine, snežinke pa so med dežjem ponekod poplesavale tudi po nižinah.

Pred tem smo nazadnje sneg po 20. aprilu doživeli pred približno 20 leti, a ga je zapadlo precej manj – po večini največ 10 centimetrov.

Tudi leta 1988 je snežilo 'pozno' – 24. aprila.

Podobno, a precej bolj sneženo je bilo po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) za prvomajske praznike leta 1985. Sneg je zapadel 28. aprila (v Ljubljani ga je bilo denimo 12 centimetrov, v Ratečah dobrih 30), nato pa še 2. maja (v Ljubljani je zapadlo osem centimetrov, v Novem mestu devet, v Celju 12 in v Ratečah kar 45 centimetrov snega). 3. maja zjutraj pa so po močni ohladitvi in dodatnem nočnem sneženju v nekaterih višje ležečih krajih nato izmerili največjo majsko višino snega od začetka meteoroloških meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, na Žusmu na Kozjanskem 22, na Plešivici na Ljubljanskem barju 16 in v Velenju 12 centimetrov, našteva Nosan. Ohladilo se je sicer že proti koncu meseca, 30. aprila je bila ponekod po nižinah slana.

Po podatkih Arsa je veliko snega zapadlo tudi leta 1979, ko so ga v Strojni na Koroškem (940 metrov nadmorske višine) 4. maja zjutraj izmerili kar 62 centimetrov, le dve leti kasneje pa je obilno zasnežilo višje predele zahodne Slovenije. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je snežna odeja 5. maja 1981 segala 65, na Pasji ravni (880 m) pa 36 centimetrov visoko.

"Sneg aprila ni redkost in je skoraj vsakoleten pojav, a le redko ga zapade več kot nekaj centimetrov. Kot izjemo velja omeniti dogodek iz leta 1970, ko je po marsikje najobilnejšem aprilskem sneženju nekatere kraje prekrivala debela snežna odeja. V Hotedršici na Notranjskem je 6. aprila segala kar 92 centimetrov visoko, v Rovtah nad Logatcem je bilo snega 80, v Knežaku pri Ilirski Bistrici 63, v Postojni in Gornjem Gradu 50, v Kočevju 40, v Šmarju - Sapu 36 in v Celju 21 centimetrov," razlaga meteorolog.

Ko po vročini zapade sneg – vremenski preobrat od 14. do 20. maja 1969

V vremenskem pogledu zares izjemen mesec (ne po običajni mesečni statistiki, temveč po vremenskem dogajanju) pa je bil po mnenju strokovnjakov z Arsa za Slovenijo maj 1969. Kot zapišejo v drugem delu publikacije Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948–2018, so se takrat izmenjavala topla in hladna obdobja, najbolj nenavadno pa je bilo dogajanje od 12. do 23. maja.

Sprva je bilo izredno toplo, po nižinah vroče. Vsak dan od 13. do 15. maja se je vsaj krajevno ogrelo nad 30 stopinj Celzija; 14. maja je bilo ponekod celo 33 stopinj Celzija. Večji padec temperature – na normalne vrednosti – je bil s 16. na 17. maj, še hujši pa od 18. do 20. maja.

Ob oblačnem in deževnem vremenu 19. maja se je od severovzhoda hladilo. Zgodaj popoldne je bilo v Prekmurju le okoli 10, ponekod na jugovzhodu in jugozahodu pa še okoli 20 stopinj Celzija. Do poznega večera se je, razen na Primorskem, ohladilo pod 10 stopinj Celzija.

V noči na 20. maj je državo preplavil še hladnejši zrak, zato se je ob močnih padavinah meja sneženja zlasti v osrednjem delu Slovenije spustila do nižin. Ob 7. uri so celo ponekod v nižinah izmerili precej visoko snežno odejo: v Logatcu 22, v Ljubljani osem centimetrov. Zlasti v višjih predelih Pohorja je zapadlo ogromno snega, tudi več kot pol metra.

Sneženje je še isto dopoldne ponehalo; snežna odeja se je hitro talila in naslednje jutro je bilo belo le še ponekod nad nadmorsko višino 500 metrov. V naslednjih dneh pa se je spet močno otoplilo – že 23. maja je bila na Primorskem najvišja temperatura do 27, po nižinah v notranjosti pa okoli 22 stopinj Celzija.

Tudi v začetku maja 1957 je snežna odeja prekrivala nekatere nižine. Še posebej veliko snega so izmerili v Kočevju, kar 41 centimetrov.

Zgodovinsko: največ snega leta 1907

Do leta 1985 je za s snegom najobilnejšo pomlad veljala tista iz leta 1907, ko so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju, predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini, izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka kar 40 centimetrov.

Za najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine pa naj bi veljalo sneženje 10. junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski dolini, pa so pred časom poročali nekateri mediji.