'S strategijami za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje raka lahko rešimo veliko življenj'

Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre, a na drugi strani danes vemo o raku več kot kdaj koli prej. Vlaganja v raziskave in razvoj so prinesla izjemne rezultate v prebojih na področju diagnostike in zdravljenja, ki naj bo dostopno vsem, so si složni na Ministrstvu za zdravje (MZ) in Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana: "Z izvajanjem strategij za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka lahko vsako leto rešimo veliko življenj."

 Minister za zdravje Janez Poklukar je ob tem izpostavil, da je rak epidemija sodobnega časa in veliko javno-zdravstveno breme mnogih držav, tudi v Sloveniji. Meni, da je epidemija covida-19 kljub prizadevanjem ohraniti storitve s področja onkologije čim bolj neokrnjene, zagotovo pustila svoje posledice. "Podatki Registra raka kažejo, da smo med epidemijo odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, tako kot v drugih članicah EU. Celoten vpliv pa bomo realno lahko ocenili šele v prihodnjih letih. Ravno takšne izredne situacije, kot je covid-19, nam pokažejo, da so strateške državne usmeritve zelo pomembne, saj kljub izrednim okoliščinam ohranjamo zastavljeno smer. Vesel sem, da smo uspeli v nenavadnem in napornem letu 2021 pripraviti strateški dokument za prihodnje petletno obdobje in pri tem povezati različne strokovnjake in predstavnike društev bolnikov na področju raka."

'Strogi zaščitni ukrepi privedli do zmanjšanja zgodnjega odkrivanja in zapoznelega zdravljenja številnih bolezni, tudi raka'

Tudi predstavniki Zbornice – Zveze so opozorili, da je pandemija covida-19 je zarezala v vse pore našega življenja ter močno omajala zdravstvene sisteme tako po svetu kot v Sloveniji. Kot so zapisali ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku, so strogi zaščitni ukrepi, povezani z omejevanjem gibanja in s tem zmanjševanjem družbenih stikov, nujne reorganizacije zdravstva ter strah ljudi pred okužbo, zaradi česar so mnogokrat odlagali obiske zdravstvenih ustanov, privedli do zmanjšanja zgodnjega odkrivanja in zapoznelega zdravljenja številnih bolezni, tudi raka.

S covidnim časom so na plano privrela vprašanja, kako najbolje zaščititi bolnike z rakom pred okužbo, kako prilagoditi zdravljenje med pandemijo, kakšen vpliv ima okužba s covidom-19 na potek zdravljenja in prognozo rakave bolezni, kako varna in učinkovita so cepiva in ali je cepljenje med zdravljenjem učinkovito. Imunski sistem bolnikov z rakom je zaradi bolezni same in dolgotrajnega kompleksnega zdravljenja oslabljen, zaradi česar so bolniki bolj izpostavljeni okužbam in zbolevanju za covidom-19 s težjim potekom bolezni, so izpostavili na Zbornici – Zvezi: "Izsledki več raziskav v zadnjih mesecih ugotavljajo, da je cepljenje bolnikov z rakom učinkovito in varno. Imunski odgovor na cepljenje je pri bolnikih s hematološkimi raki nekoliko manjši zaradi same narave obolenja, vendar kljub temu nudi primerno zaščito. Zato strokovna javnost bolnike z rakom spodbuja in jim priporoča, da se odločijo za cepljenje proti covidu-19."

Onkološke medicinske sestre sledijo in uporabljajo smernice zdravstvene nege, da bi preprečile ali omilile neželene učinke, povezane z zdravljenjem raka, je pojasnila Ana Istenič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici – Zvezi: "Veliko časa preživimo z bolniki, tudi med pandemijo jim nudimo izobraževanje, komunikacijo, orodja in sočutno oskrbo za uspešno krmarjenje med diagnozo, zdravljenjem raka in obdobjem po raku. Bolniki z rakom med zdravljenjem in po njem pogosto doživljajo čustvene stiske, ki lahko vodijo v depresivna stanja. Zaradi pandemije se te stiske še poglabljajo."

Državni program obvladovanja raka

Celovito obvladovanje oziroma sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka sicer v Sloveniji uresničujemo z državnim programom obvladovanja raka (DPOR). Včeraj pa je minilo leto dni, odkar je Evropska komisija predstavila evropski načrt za boj proti raku, ki začrtuje nov in celosten pristop Evropske unije (EU) k preprečevanju, zdravljenju in oskrbi zaradi te bolezni. Rak je tako postal ena od prioritet na področju zdravstva tudi v EU.

Slovenska vlada je decembra lani sprejela nov DPOR 2022–2026. Dokument po navedbah MZ in OI Ljubljana zavezuje k okrepljeni primarni preventivi, k čim bolj enakim možnostim za zdrave izbire posameznika, s katerimi preprečujemo nastanek raka, k izvajanju dokazano učinkovitih presejalnih programov za raka, k čim zgodnejši diagnostiki raka in dolgoročno čim boljšim izidom pri celoviti obravnavi raka.

Upravljanje DPOR bo prevzel Onkološki inštitut Ljubljana

Nov DPOR dodatno opredeljuje prenovljen in bolj operativen način vodenja programa, ki bo omogočal bolj pregledno, kompetentno in strokovno usmerjanje enega najkompleksnejših področij našega zdravstvenega sistema. Andreja Uštar, generalna direktorica OU Ljubljana, je pojasnila, da imamo DPOR v Sloveniji od leta 2010. Meni, da so dobri rezultati, ki jih evidentiramo, deloma tudi dosežek skupnih prizadevanj, ki so si jih zadali v DPOR. "Uspehe lahko pričakujemo le, če bomo vsi akterji hodili v isto smer, in ravno zato je pomembno, da imamo tak strateški dokument, ki preko upravljavskih struktur in delovnih skupin povezuje različne deležnike v državi tako iz zdravstvenega in drugih delov javnega sektorja kot tudi nevladne organizacije. Glede na dosedanje izkušnje in tudi na osnovi primerov dobrih praks iz tujine v tem trenutku potekajo aktivnosti za prenos koordinacije in upravljanja DPOR z Ministrstva za zdravje na OI Ljubljana, kjer naj bi se v kratkem pričela s tem profesionalno ukvarjati manjša ekipa zaposlenih," je pojasnila.

Poklukar je ob tem zagotovil, da bodo nadaljevali z izvajanjem presejalnih programov ZORA, DORA in Svit, ki so po njegovih besedah tudi v času covida-19 delovali varno in uspešno. Nove presejalne programi bodo uvajali na podlagi znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti in smotrnosti, je pojasnil: "Pomemben cilj v prihodnjem obdobju je izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Spremljanje kakovosti obravnave bodo omogočali klinični registri najpogostejših rakov, ki so v vzpostavljanju. Rezultati spremljanja kakovosti bodo podlaga za pripravo predlogov sistemskih sprememb za zagotavljanje najvišje možne kakovostne ravni obravnave za vse bolnike pri nas. Z zagotavljanjem celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe bomo izboljšali kakovost življenja bolnikov z rakom."

 Sonja Tomšič, namestnica koordinatorja DPOR 2017–2021 iz OI Ljubljana, je pojasnila, da so pri oblikovanju ciljev in aktivnosti za prihodnje petletno obdobje upoštevali usmeritve evropskega načrta za boj proti raku in aktualno dogajanje v mednarodni skupnosti. Izpostavila je tri področja, ki jim nameravajo preko državnega programa posvetiti nekoliko več pozornosti. "To so: nadaljevanje vzpostavljanja oz. krepitev mreže izvajalcev za področje onkologije v državi, spremljanje in zagotavljanje visoke kakovosti obravnave za vse bolnike in nadgradnja aktivnosti za boljšo kakovost življenja bolnikov z rakom."