'Vsi potrebujemo vse'

Na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju so se voditelji držav v regiji danes v skupni deklaraciji zavzeli za krepitev regionalnega sodelovanja. Današnjemu sestanku bodo v okviru procesa Brdo sledili še drugi na različnih ravneh, ki bodo, kot je poudaril slovenski premier Borut Pahor, odprti tudi za tiste, ki jih danes ni bilo.

Pahor je v izjavi po srečanju poudaril, da so danes za isto mizo sedeli voditelji držav, med katerimi se nekatere niti ne priznavajo med seboj, ki pa so ugotovili, da "vsi potrebujemo vse".

Največji problem medsebojno nepriznavanje

Ključni problem v regiji je po Pahorjevih besedah prav dejstvo, da se države ne priznavajo med seboj, vendar zaradi tega procesa sodelovanja ne bi smeli pustiti ob strani. "Izkoristimo ga kot neformalen način dialoga, ki bo pripomogel k temu, da se bodo temeljni problemi rešili," je dejal.

Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki sta gostila srečanje, sta v izjavah poudarila pomen zaupanja med voditelji v regiji. "Zaupanje v politiki ni vse, a nič v politiki ni dovolj, če ni zaupanja," je dejal. "Nič ni novega, da se voditelji Zahodnega Balkana ne strinjajo med seboj, želimo pa si, da bi si zaupali," je dodal.

Po poti priložnosti ali po poti problemov

Cilj današnje konference je bil okrepiti regionalno sodelovanje, ki naj bi državam Zahodnega Balkana pomagalo pri približevanju EU. Pahor je spomnil, da tudi EU nima enakih stališč do Zahodnega Balkana, saj nekatere članice denimo ne priznavajo Kosova. Po njegovi oceni EU podcenjuje priložnosti, ki jih ta prostor daje, zato namerava kolege v povezavi opozoriti, da je Zahodni Balkan "v prelomnem trenutku, ko ima ogromno problemov, a tudi priložnosti".

"Na nas je, da se odločimo, ali gremo po poti priložnosti ali poti problemov. Ne bi bilo prvič, če bi Evropa spregledala, da smo na taki prelomni točki in bi se bala problemov, se umaknila, priložnost pa bi splavala po vodi," je dejal.

Kosorjeva: Zgradili smo nov most

Kosorjeva je izpostavila, da so z današnjim srečanjem "zgradili nov most", ki bo prispevek k jasni in dejanski podpori evroatlantske poti JV Evrope. Pozdravila je tudi veliko udeležbo. "Vsi so bili dobrodošli, prepričana pa sem, da jih bo prihodnjič več," je dejala premierka, ki pri voditeljih v regiji pogreša "ščepec več poguma in prevzemanja odgovornosti".

Pri tem je tako kot Pahor pozdravila prihod premierja BiH Nikole Špirića, ki se je srečanja udeležil, čeprav je bil, kot je dejal Pahor, pod pritiskom, da se konference ne udeleži, ker BiH ne priznava Kosova. Kot se je izvedelo, je sicer Špirić – tako kot je napovedal – med nastopom kosovskega premierja Hashima Thacija na plenarnem zasedanju dvorano zapustil.

'Arbitražni sporazum lahko zgled tudi drugim'

Kosorjeva vidi pomembno simboliko v tem, da sta konferenco organizirali vladi držav, ki sta pokazali, kako se lahko rešujejo problemi, potem ko sta začeli "s težke pozicije nerešenih problemov" in se dogovorili za arbitražni sporazum. Z organizacijo konference pa sta to ponudili kot možen model tudi drugim državam v regiji, je dodala.

Srečanja na Brdu so se udeležili predsedniki vlad vseh držav Zahodnega Balkana, razen Srbije. Srbski predsednik Boris Tadić je udeležbo odpovedal, ker je bilo na konferenco vabljeno tudi Kosovo. Konference se je udeležil tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, zaradi odsotnosti Tadića pa ni bilo predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya.

Thaci pa je menil, da je srbski bojkot konference izraz mentalitete iz preteklosti, ob tem pa je poudaril, da se bo Kosovo tudi v prihodnje mednarodnih srečanj udeleževalo zgolj kot neodvisna država. Kosovski premier je izrazil zadovoljstvo z današnjim srečanjem, pa tudi pripravljenost sodelovati s Srbijo. "Bojkot ni rešitev, rešitev sta sodelovanje in dialog," je dejal in dodal, da bi bila najboljša rešitev za Srbijo in Kosovo medsebojno priznanje.

Kosorjeva prinesla darilo

Hrvaška premierka je na konferenco prinesla prevod dokumentacije iz pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Da bo Hrvaška drugim državam v regiji ponudila prevode na stotine dokumentov, ki jih je Zagreb prevedel pri usklajevanju svoje zakonodaje z evropsko, je pred približno letom dni napovedal že nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. Gre za eno od oblik pomoči Hrvaške drugim državam Zahodnega Balkana v njihovem približevanju EU.

Podobna srečanja tudi v prihodnje

Namen srečanja je bil sicer, kot piše na spletni strani slovenske vlade, pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji, članstva v EU. Na konferenci pa sta tako Pahor kot Kosorjeva spomnila, da sta do zamisli za konferenco prišla na neformalnem januarskem srečanju v Kranjski Gori.

Udeleženci so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so potrdili odločenost, da se bodo v okviru procesa Brdo redno sestajali, se medsebojno podpirali in izmenjavali izkušnje, pridobljene med procesi vključevanja v EU. Potrdili so zavezanost vključitvi v EU, povezavo pa pozvali, naj bo širitev ena njenih prednostnih nalog. Poudarili so še zavezanost spodbujanju dobrososedskih odnosov s sodelovanjem v projektih skupnega interesa in s prizadevanji za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj v evropskem duhu.