Regulirane cene pogonskih goriv naj bi se v torek znižale. Bencin bi se lahko pocenil za en cent na 1,61 evra na liter. Bolj izrazit padec cene je pričakovati pri dizlu, pocenil naj bi se za 10 centov na 1,72 evra. Podoben premik se obeta tudi pri kurilnem olju.
Kako pa je pri naših sosedih?
V regiji še vedno ostajamo med najcenejšimi. Povprečne cene za bencin 95 in dizel se sicer lahko razlikujejo glede na lokacijo in ponudnika, na avtocestah pa so praviloma tudi do 25 odstotkov višje. Najceneje gorivo točijo na Madžarskem, a pozor – za tujce veljajo višje cene. Sledi Hrvaška: tam sta bencin in dizel približno štiri cente dražja kot pri nas. Najdražje gorivo ostaja pri naših zahodnih in severnih sosedih, kjer se cene spreminjajo dnevno, včasih tudi večkrat na dan. V Italiji trenutno za liter bencina odštejejo okoli 1,84 evra, za dizel pa približno 2,19 evra.
Ob vsaki večji geo-politični krizi sicer poslušamo o rasti cen nafte. Kdo v resnici od tega največ pridobi?
Vojne in geopolitične napetosti pogosto dvignejo cene nafte, s tem pa tudi prihodke največjih energetskih podjetij. Po analizi organizacije Global Witness je sto največjih naftnih in plinskih družb v prvem mesecu vojne na Bližnjem vzhodu ustvarjalo več kot 30 milijonov dolarjev oziroma 25,4 milijona evrov izrednega dobička in to – pozor – na uro.
Vse glasnejši so tako pozivi k uvedbi davka na izredne dobičke, več evropskih držav je Evropsko komisijo že pozvalo k ukrepanju.
Dobički medtem rastejo tudi v Rusiji: marca so denimo Rusi v primerjavi s februarjem izvoz nafte povečali za kar 50 odstotkov, podjetja, kot so Gazprom, pa naj bi do konca leta ustvarila milijardne dodatne prihodke.
Podatki tako kažejo, da v krizah energetska podjetja pogosto bogatijo, medtem ko potrošniki plačujejo višje cene. Rešitve pa strokovnjaki vse pogosteje vidijo v večji rabi obnovljivih virov energije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.