SAB predlaga referendum: 'Kdor želi za otroka več, naj za to tudi nekaj plača'

"Če se DZ ne more dogovoriti za rešitev, naj gordijski vozel presekajo volivci," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala poslanka SAB Maša Kociper. Po njenih besedah je zdaj osnovna dilema, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole. V SAB menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja.

'Kdor želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača'

"Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi," je povedala. Po njenih besedah gre za vprašanje usmeritve države na področju financiranja šolstva. V SAB se zavzemajo za to, da ne bi bilo šol za bogate in revne.

Spomnila je, da lahko državni zbor glede na zakon o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Država vsem otrokom omogoča šolanje v javni šoli, kdor pa želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača, je dejala.

V SAB so ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pikalu, ki želi po več neuspelih poskusih uresničevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol poskusiti z oblikovanjem delovne skupine za pripravo konsenza, v katero vabijo tudi vse parlamentarne stranke, že sporočili, da se bodo povabilu odzvali.

Poskusov, da bi uredili financiranje zasebnega šolstva v skladu z odločbo ustavnega sodišča, je bilo v preteklosti več, zadnji pa je bil predlog ministrstva za izobraževanje, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Novela je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore. Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.