Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes mladim zdravnikov v nagovoru izpostavil aktivnosti, ki jih ministrstvo za zdravje pripravlja za izboljšanje razmer na področju primarnega zdravstva. Eden od ključnih je sprejem aneksa številka ena, ki bi na novo opredelil mejo obremenitve za odklanjanje bolnikov pri 1895 glavarinskih količnikih.
"Ukrepi, ki jih v aneksu predlagamo, ne bodo takoj prinesli izboljšanja, ampak zagotovo so za mlade generacije oziroma za zdravnike, ki bodo danes v dvorani, pozitiven signal, da gredo zadeve v pravo smer," je v izjavi za medije dejal minister.
Priprava aneksa številka ena k splošnemu dogovoru se po njegovih besedah ta trenutek še zaključuje, a je zagotovil, da ga bo vlada imela v četrtek na mizi. "Je eden od tistih nujnih ukrepov in pozitivnih korakov v pravo smer," je dejal Šabeder, ki je prepričan, da bo vlada aneks potrdila.
Ključna težava je pomanjkanje kadra
Ponovno je poudaril, da določitev novega normativa ne pomeni, da bi zdravniki odklanjali že opredeljene bolnike. Del populacije, ki se seli ali prehaja od pediatrov k družinskim zdravnikom, pa bo začasno opredeljen pri zdravnikih z najmanjšo obremenitvijo, dokler v sistem ne bodo prišli novi timi, za katera so sredstva zagotovljena, je pojasnil Šabeder.
A ključna težava ostaja predvsem pomanjkanje kadra. Zanimanja za specializacijo iz družinske medicine med mladimi namreč ni veliko. Na zadnji razpis, ki je bil tudi eden od ukrepov za reševanje primarnega zdravstva, je namreč prispelo le 12 prijav na 62 razpisanih mest.
Razlogov, zakaj specializacije iz družinske medicine niso priljubljene med študenti, je po besedah predsednika študentskega sveta ljubljanske medicinske fakultete Klemna Petka gotovo več, vse pa se začne pri delovnih pogojih.
Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik je izpostavila nujnost temeljnih premikov v pogojih dela za zdravnike, v katerih ne bodo siljeni k površnemu in hitremu delu ter v katerih bodo lahko uporabljali preiskave, ki so sicer na voljo, pa jih zaradi čakalnih vrst ne morejo.
'Vsi moramo vedeti, na kaj lahko računamo čez pet, deset ali 15 let'
Po oceni Tine Bregant iz iniciative Mladi zdravniki Slovenije so nezasedena mesta za specializacijo iz družinske medicine posledica zelo restriktivne zakonodaje, sprejete v mandatu prejšnje vlade, in škodljivih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Upa, da bo rezultat današnjega srečanja eden od prvih korakov k pravi reformi zdravstva, med katerimi bi poleg manjših obremenitev zdravnikov morali uvesti tudi instituta kakovosti in varnosti ter nekrivdne odgovornosti.
Petek, ki sicer kot pozitivno ocenjuje, da je Šabeder k mladim pristopil že drugič v svojem kratkem mandatu, je še opozoril, da zdravstveni sistem potrebuje predvsem dolgoročne ukrepe. Ti pa, kot je poudaril, ne zahtevajo samo odločitev ministra, ampak celotne politike.
Današnje ministrovo sporočilo o ukrepih in aktivnostih je Petek ocenil kot korak v pozitivno smer, a hkrati bo po njegovi oceni treba še ogromno dela.
"Za začetek je zdravstveni sistem treba narediti stabilen, in čisto vsi moramo vedeti, na kaj lahko računamo čez pet, deset ali 15 let," je dejal. Po njegovih besedah trenutno namreč noben študent ali mladi zdravnik ne ve, pod kakšnimi pogoji se bo čez dve leti prijavljal na specializacijo, katere specializacije bodo na voljo in pod kakšnimi pogoji se bo lahko zaposlil.
Poleg tega po Petkovih besedah niso zanemarljivi niti ostali dejavniki v delovnem okolju, kot so informacijski sistem, odnos do dela zdravnikov in medicinskih sester, število medicinskega osebja, ki je nujno za kakovostno zdravstveno oskrbo bolnika, in plače.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.