Šabeder: družinskih zdravnikov premalo, kakorkoli prelagamo številke

Ker poslanci do začetka seje DZ niso izčrpali vseh vprašanj za kandidata, bodo zaslišanje kandidata za ministra za zdravje Aleša Šabedra nadaljevali v torek zjutraj.

Slišati je bilo tudi več kritik glede Šabedrove predstavitve, češ da gre bolj za "povzetek stanja v zdravstvu" kot predstavitev konkretnih ukrepov in rešitev.

Več poslancev, tako opozicijskih kot koalicijskih, je zato ministrskega kandidata pozvalo, naj se konkretneje opredeli do morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot je dejal, gre za to, da je treba najti vzdržen in dolgoročen model financiranja, zato je to stvar poglobljenega pristopa in uskladitve na nacionalni ravni. "To ni volja in osebna odločitev resornega ministra," je poudaril in dodal, da gre za vprašanje koalicijskega usklajevanja.

Na dodatna vprašanja poslancev o svojem stališču pa je priznal, da "ta trenutek ne ve, kaj je najboljša rešitev". Zagotovil pa je, da ni povezan s kakšno od zavarovalnic in torej ni v koliziji interesov, pač pa se "vedno lahko odloči po najboljši in svobodni volji".

Šabeder je spregovoril tudi o problematiki mreže bolnišnic. Osebno meni, da bi bilo treba skoncentrirati storitve in specializirati določene manjše bolnišnice. V nekaterih je namreč obseg dela včasih na meji ali celo pod mejo, ki še zagotavlja varno oskrbo. A pri tem ne gre zgolj za odločitev ministra, pač pa je potreben dogovor z lokalno skupnostjo, je opozoril Šabeder. Dosedanji takšni poskusi so namreč naleteli na velik revolt lokalne skupnosti, je dodal.

Ministrski kandidat je v luči napovedane zakonodaje glede upravljanja zdravstvenih zavodov poudaril, da bi vodstvo javnih zavodov morali imeti več instrumentov za bolj fleksibilno odločanje, predvsem glede načina nagrajevanja. "Nimamo korenčka, nimamo palice," je orisal stanje in ob tem poudaril, da zdravstvo ne sme biti gospodarska dejavnost, katere cilj je samo en - maksimizacija dobička.

Ob tem se je dotaknil tudi problematike popoldanskega dela zdravnikov v zasebnih ambulantah. Ocenil je, da bi zdravnikom specialistom zagotovo morali omogočiti in najti način nagrajevanja na vsaj približno podoben način, kot je pri zasebnikih, da bi ostali v javni bolnišnici, ki tudi imajo najboljšo možnost oskrbe bolnikov. Hkrati je opozoril, da mora direktor javnega zdravstvenega zavoda zdravniku, če ta izpolnjuje vse zakonske pogoje, izdati soglasje za delo pri drugem delodajalcu.

V odgovorih na vprašanja poslancev se je dotaknil tudi pričakovane vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Sam njihovo proaktivno vlogo vidi v povečani opredelitvi prospektivnih programov ter usmerjanju denarja v skladu s potrebami in demografijo. Kot možnost je omenil tudi prenos bremena administracije na strokovne službe ZZZS.

Šabeder je poslancem zagotovil, da bo kot minister poskušal delovat strokovno, in ne politično. Na ministrstvu pa bodo po njegovih beseda dobrodošli vsi strokovnjaki, ki so pripravljeni pomagati, "ne glede na politično barvo".

Šabeder bo moral oblikovati tudi svojo najožjo ekipo, saj je z odstopom Sama Fakina mandat prenehal tudi državni sekretarki Pii Vračko. Kot je dejal Šabeder, se pogovarja s kar nekaj kandidati, a o imenih zaenkrat še ni želel govoriti.

Šabeder je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ uvodoma sicer poudaril, da je državljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Kot je dejal, je povabilo za ministrsko kandidaturo sprejel z veliko odgovornostjo. "Odločitev ni bila lahka. Ne zato, ker bi se bal prevzeti enega najtežjih resorjev v državi, temveč zato ker z ekipo v UKC še nismo zaključili dela," je pojasnil. Ob vodenju ljubljanskega kliničnega centra, na čelu katerega je bil dobro leto, je spoznal kompleksnost slovenskega zdravstvenega sistema in uvidel ukrepe, ki jih ta rabi.

"Zdravje je vrednota vseh, zdravstvo pa mora biti prioriteta vseh," je poudaril in dodal, da zdravstvo ne sme biti ne levo ne desno. "Ne sme biti interesno, mora biti strokovno, transparentno in razvojno naravnano," je še izpostavil Šabeder. Svojo vlogo ministra za zdravje bo razumel kot strokovno in ne kot politično.

Napovedal je, da bodo zagrizli v trdo uveljavljene prakse, ki jih je treba prekiniti. Za spremembe pa bo, kot je poudaril, nujno sodelovanje. Na strani ministrstva in vlade je, da pripravita normativne podlage in sistemske spremembe, a brez podpore DZ jih ne morejo sprejeti.

Prebivalcem je treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo, je poudaril Šabeder. Zavzemal se bo za zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja, kakovost in varnost v zdravstvu ter zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvenega sistema.

Zadovoljen bolnik potrebuje čim krajše čakalne dobe, ki se jih je po njegovi oceni treba lotiti nemudoma. Nujno je pristopiti k čiščenju čakalnih seznamov, znova zbrati podatke na nacionalni ravni in na podlagi tega pripraviti ukrepe, kot so načrtovanje dodatnih programov in proaktivno usmerjanje v področja, kjer narašča število bolnikov. Prav tako je po Šabedrovih besedah treba izvesti strokovni in poslovni nadzor sistema naročanja.

'Treba je najti razloge za pomanjkanje kadrov in zmanjšati administrativne obremenitve'

Spregovoril je tudi o težavah v primarnem zdravstvu. Kot je dejal, je družinskih zdravnikov, "kakorkoli prelagamo številke", v Sloveniji premalo, zato primarno zdravstvo potrebuje strukturne spremembe. Po njegovih besedah je treba narediti analizo in najti razloge za pomanjkanje kadrov, pripraviti načrt izobraževanja, razpisovati specializacije glede na potrebe, dogovoriti standarde in normative, učinkovito povezati specialiste na vseh treh ravneh ter zadržati šolan kader v Sloveniji.

"S tem, ko imamo premalo družinskih zdravnikov, nam manjka 'gate keeperjev', zato je tudi priliv na sekundarno in terciarno raven vsako leto večji," je še opozoril Šabeder. Po njegovih besedah bo zato treba določiti ustrezne uteži glavarinskih količnikov, zgornje meje obremenitev pa zniževati za pet odstotnih točk do ciljnega normativa, ki je bil dogovorjen z zdravniškim sindikatom. Kot je dodal, bo treba tudi zmanjšati število aneksov in sprememb splošnega dogovora.

Kot enega ključnih ciljev je izpostavil tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev v zdravstvu, saj zdravstveni kader, ki je že tako preobremenjen, izgublja čas z administrativnim delom. Zato je treba uvesti ustrezno informacijsko podporo, je poudaril kandidat za ministra.

Obstoječi informacijski sistem po njegovem mnenju ne daje dovolj kakovostnih podatkov za odločanje, sistem e-zdravja pa po njegovem mnenju ponuja dobro infrastrukturo, ki pa jo premalo izkoriščajo. Kot je poudaril, je nujna standardizacija poslovnih rešitev in programske opreme. Opozoril je še, da Slovenija nima strategije e-zdravja ter da bi bolniki morali imeti dostop do svojih podatkov in cen zdravstvenih storitev.

Med cilji je Šabeder navedel tudi posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je treba zagotoviti dostopnost pravic in uravnotežiti financiranje zdravstva. Če bo postal minister, namerava spremeniti tudi zakon o upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti vodeni bolj fleksibilno, kot so danes.

Kandidat za ministra namerava "narediti red" tudi na področju nabave medicinske opreme. Treba je namreč urediti sistem javnih naročil, ki ni dovolj fleksibilen in ne omogoča učinkovite cenovne politike. Naloga naročnika bi morala biti razkritje nabavnih poti in s tem izključevanje posrednikov, je dodal. Prav tako je po njegovem mnenju treba vzpostaviti nacionalne standarde in normative za medicinsko tehnični material.

Če bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo treba zagotoviti stabilni in dolgoročni vir financiranja, je poudaril Šabeder in med možnimi predlogi navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače.

Med ključnimi nalogami, ki so pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je Šabeder izpostavil izračun dejanskih storitev zdravstvenih storitev.