"Ne izključujem nobene oblike upora, razmišljali smo tudi o stavki, ne vem, kaj se bo zgodilo," je včeraj dejal največji zdravniški sindikalist Konrad Kuštrin in povečal pritisk na zdravstvenega ministra, ki medtem išče rešitve za obupano primarno zdravstvo, pa tudi za državo. Od 1. junija naj bi zdravniki delali le še toliko, kot določa tako imenovana modra knjiga, je napovedal Fides, to pa je v povprečju veliko manj.
Zdravstveni minister Aleš Šabeder je včeraj na sestanku iskal rešitve, a dlje od osnutkov skupina ni prišla. Kaj mu v tako kratkem času, ko pa so izgubljena leta za iskanje rešitev v zdravstvu, sploh lahko uspe?
Predlog za pripravo specializacij in uvoz 90 zdravnikov
Časa za pogovore brez rešitev je od včeraj še manj. Če je minister Šabeder iskal odgovore, ki bi pomirili družinske zdravnike, ki odpovedujejo delovna razmerja, je zdaj jasno, da sta 'fronti' dve.
"Ta vlada je prišla z zgodbo o rešitvi zdravstvenega sistema in od nje mi - zdravniki, zaposleni - pričakujemo, da bo naredila," poudarja predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Fides je z napovedjo, da bodo od 1. junija delali le po normativih, odmerjenih v deset let stari modri knjigi (kjer denimo piše, da več kot 1500 količnikov na zdravnika ne bodo sprejeli; pa recimo, da nam ob prvem pregledu akutne bolezni na primarni ravni pripada 12 minut obravnave) zaostril razmere.
"Zdravnik je lahko pogledal v štartu 20 pacientov, vendar ker so nekateri pacienti bolj zahtevni kot drugi, bi bilo torej najvišje število pacientov, ki bi jih lahko en zdravnik pogledal 36 na dan," še pravi prvi mož Fidesa.
Iskanje rešitev in prvi zaključki včerajšnjega sestanka
"Najpomembnejši je razpis specializacij za leto 2019, kjer je veliko število mest pripravljenih za zdravnike družinske medicine," je pojasnila direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate. Razpisi teh od leta 2009 kažejo, da zanimanja zanje ni veliko; na zadnji razpis se je na 60 prostih mest prijavilo 10 kandidatov. Zdravniška zbornica je sporočila, da imamo od torka 16 novih zdravnikov družinske medicine, kar pa seveda ne more pomembno vplivati na preobremenjenost tistih, ki v sistemu že delajo.
Tukaj sta še dva predloga z včerajšnjega sestanka, ki sta po besedah Matejeve vezana na sprejem aneksov k splošnemu dogovoru za leto 2019. V prevodu: zdaj se bo vrtelo okoli števila pacientov, ki se jih opredeli na posameznega zdravnika in zagotovitev dodatnega denarja. "Verjetno bomo šli v nek kompromis in bomo najverjetneje šli k nacionalnemu povprečju, tako da ne bo tam, kjer imajo že zdaj veliko obremenjenih zdravnikov, še dodatno morali sprejemati . Tak je bil nekako približno konsenz," pa pravi generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj.
Na drugo stran mize pa se poleg zahtev o zmanjšanih obremenitvah in denarju vrača tudi Fidesova že znana zahteva. "Vedno do zdaj je bila naša zahteva najprej sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zdaj pa zahtevamo absoluten izstop zdravnikov iz tega sistema," še poudarja Kuštrin. Izgubljena so bila tudi leta, tudi zadnjega pol te vlade. Zdaj ima novi minister ne 100 dni, pač pa en teden, da začne reševati težave, pa so odločeni na Fidesu.
"V zadnjem tednu smo aktivno začeli z iskanjem rešitev. Najprej smo pristopili k najbolj akutnemu problemu, to je pomanjkanje družinskih zdravnikov, zato smo v prejšnjem tednu obiskali vse kritične zdravstvene domove. V ponedeljek smo se nato sestali s predstavniki sindikata Praktimum, nato pa začeli delo s koordinacijsko skupino za primarno zdravstvo. Opredelili smo nujne ukrepe, ki jih je treba narediti takoj in ki nimajo finančnih posledic, v drugi fazi pa tiste, ki imajo finančne posledice," je za 24UR ZVEČER povedal minister Šabeder.
"S predstavniki oziroma z vodstvom Fidesa se doslej še nismo srečali, bomo pa predvidoma že ta teden začeli pogovore tudi z njimi. Na koordinacijski skupini je bil tudi podpredsednik Fidesa, ki se bo zelo aktivno vključil v reševanje problematike v primarnem zdravstvu. Je pa res, da je osnova teh zahtevkov - kot smo slišali s strani predsednika Fidesa - pravzaprav stavkovni sporazum sklenjen s prejšnjo vlado, ki opredeljuje tudi pravice iz modre knjige in zmanjševanje glavarinskih količnikov skozi leta," še poudarja zdravstveni minister.
Sporazum sta sicer podpisala nekdanja zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc in predsednik Fidesa Kuštrin. "Ministrica in predsednik Fidesa sta bila podpisnika sporazuma, vendar od časa podpisa sporazuma in zahtev, ki so v njem, niso sledili ukrepi," pravi Šabeder. "Zmanjšanje zdravnikov pomeni, da moramo za isto ali večje število pacientov imeti več zdravnikov v sistemu, da bomo lahko oskrebeli vse paciente. In ker se teh ukrepov ni v zadnjih letih sistemsko reševalo, smo seveda zdaj na točki, ko bo potrebno dogovoriti nove dokončne 'robne' pogoje v zvezi s stem sporazumom," še dodaja.
Sta s tem podpisom Kolar Celarčeva in prejšnji predsednik vlade pravzaprav 'kapitulirala' pred Kuštrinom, ki lahko zdaj postavlja takšne zahteve?
"Kar se tiče samih zahtev, ki so bile izrečene, jih poznam samo iz medijev. Kot sem že dejal, se bomo v najkrajšem možnem času sestali s predstavniki Fidesa in se začeli okoli tega pogovarjati," razlaga Šabeder in dodaja: "Kar se tiče specializacij, smo pripravili predlog in ga posredovali na zdravniško zbornico - ta del je bil narejen skladno z dogovorom, podpisal sem tudi odredbo o možnosti 'uvoza' zdravnikov iz držav, ki niso članice EU." Skupaj za letos to pomeni 90 zdravnikov. Za 35 zdravnikov so bile po besedah ministra že tako ali tako potrebe s strani javnih zdravstvenih zavodov, dodali so še potrebe s strani zdravstvenih domov za primarne zdravnike.
"Zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo za zdravje bo začelo postopke za sprejem oziroma predlog aneksa k splošnemu dogovoru, ki je bil pravzaprav uvod v te zadnje dogodke, in pa koordinacijska skupina bo nemudoma pripravila tudi izhodišča za aneks 2, ki pa bo imel finančne posledice in za kar pa je časovnica nekoliko daljša - nekje do sredine julija." Aneks 2 se bo po ministrovih besedah financiral iz virov ZZZS. "Ocena zdravstvene zavarovalnice je, da bi se letos zaradi gospodarske rasti lahko v zavarovalnico nateklo nekoliko več denarja, ki bi ga seveda namenili za reševanje primarnega zdravstva," je pojasnil za TVS.
"Torej: najprej kratkoročni ukrepi, ki se že izvajajo, nato aneks 1, ki ga lahko relativno hitro sprejmemo, potem pa aneks 2, ki ima finančne posledice," je še dodal minister.
Prebivalci ne smejo in ne bodo ostali brez zdravstvene oskrbe
Pa se lahko izognemu najbolj črnemu scenariju - da v nekaterih krajih konec maja povsem ostanemo brez zdravnikov? Kot je poudaril, imajo vsi deležniki, ki so vključeni v reševanje nastale situacije - ministrstvo, zdravstvena zavarovalnica, koordinacijska skupina in sindikati - ključen cilj, da prebivalci Slovenije ne smejo in ne bodo ostali brez zdravstvene oskrbe.
Premier Marjan Šarec medtem ocenjuje, da v zdravstvu "ni vse tako slabo, zanič in črno, kot nam rišejo" in tudi on pomirja, da ljudje ne bodo ostali brez zdravnika. Nerealno je sicer po njegovih besedah pričakovati rešitve za nakopičene težave v tednu dni, kot zahtevajo zdravniki, verjame pa, da jih bodo našli in da bo politika znala stopiti skupaj.
Spremembe odredbe glede višjega števila uvoza zdravnikov v javni razpravi Predlog o spremembi zgornje meje števila ponudb za delo v Sloveniji za 56 zdravnikov, večinoma s področja družinske medicine, je ministrstvo za zdravje dalo v javno razpravo do 11. aprila. Odredba omogoča uvoz zdravnikov iz tretjih držav in priznanje njihove poklicne kvalifikacije na podlagi posebnega zakona v Sloveniji. Kot so pojasnili na ministrstvu, predlog odredbe o možnosti uvoza zdravnikov iz držav, ki niso članice EU, viša mejo ponudb za delo v Sloveniji za leto 2019, ki je bila pri 35 mestih določena lanskega decembra glede na potrebe, ki so jih javili izvajalci zdravstvene dejavnosti. Skupno bo predlog uredbe letos tako omogočil uvoz 91 zdravnikov iz tretjih držav. Kot je razvidno iz predloga spremembe odredbe, bi ta po novem določala tudi zgornjo mejo ponudb za delo zdravnikov specialistov družinske medicine (55 ponudb) in za delo zdravnikov specialistov otroške kirurgije z dodatnimi znanji iz otroške kardiovaskularne kirurgije (ena ponudba). Teh dveh specialnosti v odredbi o zgornji meji števila ponudb za delo v Sloveniji za leto 2019, ki je začela veljati z decembrom 2018, še ni bilo določenih. Predvidevala pa je zgornjo mejo za naslednje zdravnike specialiste: osem anesteziologov, pet patologov, štiri radiologe, tri specialiste urgentne medicine, po dva specialista sodne medicine, kardiologa, plastičnega kirurga in dermatovenerologa ter po enega internističnega onkologa, oftamologa, otorinolaringologa, pediatra, pnevmologa, psihiatra in urologa. |
Medicinske sestre po napovedi Fidesa: Delale bomo toliko kot zdravniki
Ob napovedi Fidesa, da bodo zdravniki in zobozdravniki od junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov, pa tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) opozarjajo, da je medicinska sestra del zdravniškega tima. "Torej bo lahko delala toliko, kot bo delal zdravnik," pravijo.
Predsednica SDZNS Slavica Mencinger je opozorila na "velik problem, ki ga bo v tem primeru treba rešiti; in sicer ugotoviti, kdo bo tisti, ki bo odklanjal bolnike, izvajal triažo in odgovarjal za posledice". V sindikatu menijo, da bodo te zadeve morali doreči čim prej.
Mencingerjeva pa je ob tem poudarila, da se kakršne koli spremembe oziroma prenosi aktivnosti v smislu razbremenitve zdravnikov, ki bi se dotikale medicinskih sester, ne smejo zgoditi brez njih.
Pričakujejo povabilo novega ministra Šabedra na sestanek, za katerega so ga že zaprosili minuli teden, a odgovora po njenih besedah še niso dobili. V pismu, ki so ga naslovili na novega ministra ob njegovem imenovanju, so opozorili tudi na ostale težave na področju zdravstvene nege, ki jih, kot pravi, ni malo.
Če do začetka prihodnjega tedna ne dobijo odgovora oziroma vabila na srečanje z ministrom, bodo na skupščini sindikata 18. aprila razpravljali o nadaljnjih sindikalnih aktivnostih, je še napovedala Mencingerjeva.
Med drugimi težavami so v sindikatu izpostavili pomanjkanje kadra predvsem na najtežjih deloviščih in na to, da dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi še vedno ni sprejet.
Odbor DZ za zdravstvo zaradi vloženega dopolnila preložil obravnavo zakonskega predloga Levice Člani odbora DZ za zdravstvo so se na današnji seji s 14 glasovi za in enim proti odločili, da bodo preložili obravnavo predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vložila Levica. Obravnavo bodo nadaljevali po pridobitvi mnenja pristojnih o dopolnilu, ki sta ga na seji kot dopolnilo odbora vložili Levica in koalicija. Poslanci Levice so spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti predlagali z namenom, da bi onemogočili prenos zdravstvenih storitev na izvajalce izven mreže javne službe ter preprečili privatizacijo in odtekanje javnega denarja v roke zasebnih izvajalcev. Namen naj bi dosegli s črtanjem sedmega odstavka 53.c člena zakona. Na zakonski predlog Levice so prispele pripombe, da bi lahko v zdajšnji obliki zmanjšal dostopnost storitev in s tem posegel v pravico do zdravstvenega varstva. Na to sta opozorili tako parlamentarna zakonodajno-pravna služba in vlada kot združenje zdravstvenih zavodov in zdravniška zbornica. Minister za zdravje Šabeder je na seji odbora ocenil, da bi sprejetje zakonskega predloga lahko preprečilo tudi možnost pogodbenega sodelovanja med javnimi zdravstvenimi zavodi oziroma izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo koncesijo. Vlada in ministrstvo zato predloga v tej obliki nista podprla. Javnim zdravstvenim zavodom se po Šabedrovem mnenju vendarle mora omogočiti sklepanje pogodb o sodelovanju vsaj z drugimi javnimi zavodi ali koncesionarji. Podprl pa je stališče, naj se tovrstne pogodbe sklepajo le izjemoma, v kolikor ni mogoče skleniti nobene izmed pogodb civilnega prava, ki jih že določa zakon o zdravstveni dejavnosti. V Levici so skušali pomisleke odpraviti z dopolnilom k prvemu in dopolnilom k drugemu členu zakona, ki pa po oceni zakonodajno-pravne službe in vlade nista rešila neustreznosti predloga. Poslanci Levice in koalicije so zato pripravili novo dopolnilo k prvemu členu ter ga na sami seji predlagali kot dopolnilo odbora. Jelka Godec (SDS) je Levici in koaliciji očitala, da se 'hecajo' z dopolnili, medtem ko zdravstvo razpada. Predlagala je, naj odbor preloži obravnavo predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in jo nadaljuje potem, ko se bodo o novem dopolnilu izrekle zakonodajno-pravna služba, vlada in pristojna komisija državnega sveta. Predsednik odbora Franc Trček (Levica) je odredil 15-minutni odmor, da bi se v Levici in koaliciji posvetovali o predlogu Godčeve. Glasovanje je nato pokazalo skoraj soglasno strinjanje, da se obravnava zakonskega predloga preloži. Kot sta ocenila Robert Pavšič (LMŠ) in Trček, gre za prepomembne zadeve, da bi se z njimi hitelo. Zaenkrat sicer še ni znan datum nadaljevanja seje odbora za zdravstvo. |
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.