Predsednik sabora Zlatko Tomčić je pojasnil, da je potrebno pred začetkom glasovanja o predlogu HSLS razpravljati še o vsebini diplomatske note, ki jo je Slovenija v torek poslala hrvaški vladi. Pred glasovanjem se morajo namreč z vsebino diplomatske note seznaniti še poslanci.
Sabor je sicer razpravo o predlogu HSLS opravil minuli petek. V razpravi se je pokazalo, da opozicijske stranke podpirajo razveljavitev ratifikacije meddržavne pogodbe o NEK, medtem ko so koalicijske stranke podprle stališče hrvaške vlade, ki trdi, da pogodba ni škodljiva za Hrvaško in da je zato ni potrebno razveljaviti.
Ali sporazum že velja?
Predstavniki poslanskih skupin so se po sestanku z ministrom za gospodarstvo Ljubom Juričićem dogovorili, da bodo od hrvaške vlade zahtevali informacijo o tem, ali je sporazum med slovensko in hrvaško vlado o NEK že stopil v veljavo, je povedal predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić. Sabor pričakuje od vlade, da bo ta odgovor, ki je za poslance zelo pomemben, posredovala jutri.
V dodatku k noti, s katero je slovenska stran obvestila hrvaško vlado, da je državni zbor ratificiral meddržavni sporazuma o NEK, je zapisano, da bo slovenski del meddržavne komisije po vstopu Slovenije v EU zavezan k spoštovanju evropskih navodil glede rokov, v katerih je potrebno urediti skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Ker so ti roki drugačni, kot je zapisano v sporazumu, bi to lahko po mnenju hrvaške strani povzročilo spore pri uresničevanju sporazuma. Jurčić je hrvaškim poslancem danes povedal, da bo vlada na zahtevo sabora še enkrat preverila, ali je sporazum o NEK že stopil v veljavo. Za vse nadaljnje korake v zvezi z nuklearko je hrvaška vlada danes pooblastila hrvaško zunanje ministrstvo.
Namestnik ministra za zunanje zadeve Ivan Šimonović, ki je poslancem danes predstavil pravno stališče o značilnostih slovenske note, je pojasnil, da priložen zakon o ratifikaciji v tretjem členu navaja, da "če bo Slovenija po ratifikaciji tega sporazuma kot članica EU dolžna prevzeti odgovornost za izpolnjevanje rokov končne ureditve načina upravljanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, bo slovenski del meddržavne komisije iz 18. člena tega sporazuma v primeru potrditve programa odlaganja radioaktivnih odpadkov vezan na roke, ki bodo določeni v aktu EU".
Šimonović je poslancem pojasnil, da ta dodatek ne spremeni vsebine sporazuma in da priloga slovenske note "neposredno zavezuje izključno slovenski del meddržavne komisije". Če bi prišlo do nesoglasja med slovenskim in hrvaškim delom komisije, je slovenski del vezan na svojo zakonodajo, spor pa bi se v tem primeru lahko reševal z arbitražo. V tem primeru pa bi na odločitev arbitra lahko vplivalo dejstvo, da je bila hrvaška stran prek note seznanjena s spornimi elementi, je menil Šimonović.
Slovenija: Pogodba velja
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pa je pojasnilo, da je meddržavna pogodba o NEK začela veljati, potem ko je Zagreb prejel diplomatsko noto, v kateri jih je slovenska stran obvestila, da je državni zbor ratificiral meddržavno pogodbo. Naslednji korak pri uresničevanju pogodbe je po pojasnilih ministrstva sklic prve skupščine, na kateri bodo imenovani organi družbe, med njimi nov nadzorni svet, ki bo pripravil tudi novi poslovni načrt NEK. Pred skupščino, to mora uprava NEK sklicati najkasneje tri dni po uveljavitvi meddržavne pogodbe, torej v petek, bi se po mnenju ministrstva morala srečati mešana komisija, ki mora pripraviti vse potrebno za skupščino. Slovenija bo hrvaški strani zato predlagala, da se komisija sreča že prihodnji teden.
Mešana hrvaško-slovenska komisija za pripravo podlag za izvedbo ustanovne skupščine in drugih aktivnosti za začetek dela nove družbe NEK - ta se je že z uveljavitvijo meddržavne pogodbe po pojasnilih ministrstva preoblikoval iz javnega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - se je prvič sestala januarja lani. Komisija, ki jo na slovenski strani vodi Branko Ogorevc, na hrvaški strani pa Kažimir Vrankić iz hrvaškega elektrogospodarstva, se je v minulem letu še nekajkrat sestala, po zapletih z ratifikacijo pogodbe na slovenski strani pa je bilo njeno delo prekinjeno.
