Vendar pa do glasovanja o predlogu danes ni prišlo, saj bo sabor o omenjenem predlogu glasoval v torek zjutraj. Če predlog ne bo dobil zadostne podpore, bodo poslanci glasovali še o dveh predlogih Hrvaške stranke prava.
Za razveljavitev meddržavne pogodbe se zavzema predvsem opozicija, medtem ko vladne stranke opozarjajo, da bi taka odločitev lahko ogrozila meddržavne odnose. Stališče opozicijskih strank je znano, in sicer da je sporazum za Hrvaško slab, saj se odreka 300 milijonom dolarjev odškodnine za nedobavljeno električno energijo. Poslanci so še ponovili, da Slovencem ni mogoče zaupati, da bodo dogovorjeni sporazum res uresničili, saj so Hrvaški kar štiri leta kradli elektriko, vse do danes pa niso pojasnili, kolikšna je vrednost nuklearke.
Predlagatelj razprave v saboru predsednik Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Dražen Budiša je poudaril, da je bil podpis sporazuma najslabši korak Račanove vlade. Predlagatelj umika hrvaške ratifikacije sporazuma o nuklearki je ponovil, da je hrvaški sabor slovenskemu državnemu zboru dal čas do konca lanskega leta za potrditev tega sporazuma.
Izpolnjeni vsi pogoji
Potem ko je zakon danes stopil v veljavo, mora slovensko zunanje ministrstvo hrvaško stran z diplomatsko noto obvestiti, da so s slovenske strani izpolnjeni vsi notranji pravni pogoji za uresničevanje meddržavne pogodbe o NEK. Ko bo nota prispela v Zagreb, bo pogodba tudi začela veljati.
Kot je znano, je slovenski parlament skoraj osem mesecev kasneje, kakor je bilo predvideno, ratificiral meddržavno pogodbo o NEK. Z njeno uveljavitvijo NEK postaja družba z omejeno odgovornostjo, v kateri bosta enakovredna družbenika Eles Gen, družba v 100-odstotni lasti javnega podjetja Elektro-Slovenija (ELES), in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP). DZ pa je k zakonu o ratifikaciji meddržavne pogodbe sprejeli tudi dopolnilo, ki se nanaša na ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, kot ga predvideva osnutek pristojne evropske direktive.
Kopač: Ne gre za popravke pogodbe
Po zagotovilu ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača ne gre za popravke meddržavne pogodbe o NEK, temveč za njene izvedbene akte. Slovenska vlada je predlagala omenjeno dopolnilo zaradi posavskih lokalnih skupnosti, ki so zahtevale izrecno jamstvo slovenske države v zvezi z odpadki in razgradnjo krške elektrarne ter navedbo datumov.
Župan občine Krško Franci Bogovič, ki je imel s seboj v parlamentu potrebne podpise za vložitev pobude za razpis referenduma o NEK, je bil z zagotovili države očitno dovolj zadovoljen, saj mu "kovčka s podpisi" v parlamentu na dan ratifikacije ni bilo treba odpirati. "Posavje je dobilo jamstvo slovenske države, da bo do konca leta 2004 sprejela program razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov, do leta 2008 našla lokacijo za trajno odlagališče in ga do leta 2013 tudi zgradila," je poudaril krški župan Franci Bogovič.
Vlada v Ljubljani se je pred ratifikacijo pogodbe o NEK tudi obvezala, da bo zaradi začasnega odlagališča radioaktivnih odpadkov med vse tri posavske občine, poleg Krškega še Brežice in Sevnico, razdelila še 55 odstotkov nadomestila, ki ga zdaj prejema Krško - torej dobra dva milijona dolarjev na leto. Kje bo država vzela ta denar, še ni povsem jasno. Kot je znano, NEK danes krški občini plačuje štiri milijone dolarjev odškodnine.