Članek torej navaja, da naj bi imel Husein sredstva, ki naj bi jih njegova finančna mreža po celem svetu pridobivala s preprodajo zlata, diamantov in mamil, naložena v švicarskih bankah ter v off-shore podjetjih in bankah, med drugim, v Liechtensteinu, Panami in na Bahamih. Sklicujoč se na italijanskega raziskovalnega novinarja Paola Fusija pa članek kot eno izmed postaj na poti, prek katere naj bi potovala Huseinova sredstva, omenja tudi Slovenijo.
Kot enega največjih finančnih podvigov Huseinove finančne mreže članek, sklicujoč se na Fusija, navaja pranje na milijone iraških in kuvajtskih dinarjev. "Denar so zapakirali v kovčke, ki so jih s tovornjaki prepeljali z Bleda v Zürich, kjer je za pošteno zamenjavo poskrbel Youssef Nada iz banke El-Taqwa" – slednja naj bi bila na Bushevem seznamu bank, ki naj bi finančno podpirale teroristično organizacijo Al Kaida – še dodaja Fusi. Prostori omenjene banke so se takrat nahajali v Campioni, majhni italijanski enklavi, ki jo obdaja švicarsko ozemlje, in ki velja za mednarodno "davčno oazo". "Pazljivo zapakirane bankovce so zatem z ladjami prepeljali v Libanon in Sirijo, kjer so izginili" še dodaja Fusi.
Sadamovi agenti pa naj bi, kot trdi Fusi, med drugim od ruskih, nemških in ameriških trgovcev z orožjem v Sloveniji kupili tudi pošiljko orožja. Blago naj bi iz Kopra - ki ga avtor članka sicer označi za hrvaško pristanišče, saj naj bi bila Slovenija celinska država - pod pretvezo, da gre za žito, poslali v Sirijo. "Ladjo naj bi ironično poimenoval Nada, po egiptovski finančni družini, potomec katere je tudi Youssef, ustanovitelj banke El-Taqwa," dodaja Fusi.
