Kot so za časnik Večer pojasnili na kmetijskem ministrstvu, so analize vzorcev, vzetih z dveh kmetij, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, pokazale, da so vrednosti svinca glede na dovoljene vrednosti gnojila v enem vzorcu presežene za osemkrat, v drugem pa 33-krat, visoke in presežene so tudi vrednosti kroma. Zoper dva kmetovalca bodo uvedli prekrškovni postopek.
"Vsi do sedaj zbrani dokazi kažejo na to, da gre za industrijsko sadro, ki je stranski proizvod iz Steklarne Rogaška," so povedali na ministrstvu.
Inšpekcijski postopek poteka še pri 14 kmetih, ki so uporabljali sadri podobno snov za gnojenje na travnikih, njivah in hmeljiščih na skupni površini 44 hektarjev. Kmete bodo pozvali, da v roku treh dni podajo izjave o poreklu te snovi, o analizi te snovi in količini, ki jo hranijo na deponiji ali so jo že zadelali v tla, ime prevoznika in namen uporabe tega materiala.
Pri štirih kmetovalcih, ki še hranijo material na kupih, bo opravljena analiza na težke kovine, sulfate in kalcij. Če se bo dokazalo, da gre tudi pri ostalih kmetovalcih za sadro, ki ni gnojilo, ali pa ne bodo mogli dokazati porekla tega materiala, bo uveden prekrškovni postopek. Odrejena bo tudi odstranitev te sadre, ki še ni zadelana v kmetijska zemljišča, na za to primerno deponijo.
Glede vprašanja, kako je odpadna sadra sploh prišla do koroških kmetov, se časnik sprašuje, ali je povezava podjetje Intergas z Raven na Koroškem, s katerim ima Steklarna Rogaška sklenjeno pogodbo za odvoz sadre.
Inšpekcija je po nadzoru trošenja bele snovi na koroških kmetijskih zemljiščih uvedla več inšpekcijskih postopkov, med drugim proti družbi Intergas.
Direktor Intergrasa Dominik Hajzer je za Večer dejal, da res delajo s Steklarno Rogaška, da pa ni res, da je ta sadra končala na koroških poljih. Zatrdil je, da jo vozijo v cementarne v BiH, na Slovaškem in v Makedoniji ter da imajo vso dokumentacijo, ki to dokazuje. Ob tem je zanikal možnost, da bi sadro na Koroško brez njegove vednosti vozil kdo od njegovih zaposlenih.
Steklarna je imela pred leti svojo deponijo sadre ob komunalni deponiji v Rogaški Slatini. A ker novi lastniki steklarne, družba Fiskars, niso kupili tudi deponije, je ta prešla v drugo lastništvo in se je zaprla. Steklarna je za odvoz sadre sklepala pogodbe, zadnja, s katero je sklenila pogodbo, je družba Intergas, še poroča časnik.
Steklarna Rogaška: Ne gre za sadro iz Steklarne Rogaška
Iz Steklarne Rogaška so potem ko je časnik Večer poročal, da je analiza bele snovi na kmetijskih površinah na Koroškem pokazala, da gre za industrijsko sadro, ki je stranski proizvod iz slatinske steklarne in ki tudi do 33-krat presega dovoljene vrednosti svinca, presežene pa so tudi vrednosti kroma - sporočili, da "glede na navedbe, da najden material na koroških poljih vsebuje 33-krat presežene vrednosti svinca in presežene vrednosti kroma sklepamo, da ne gre za sadro iz Steklarne Rogaška".
"Kot dober gospodar pa je tudi Steklarna Rogaška v prisotnosti inšpektorice za kmetijstvo vzela vzorce na Koroškem in jih predala v kemijsko analizo neodvisnemu laboratoriju. Rezultati še niso znani. Prav tako ni zaključen noben inšpekcijski postopek, zato vas pozivamo, da pred končanimi postopki ne prejudicirate ugotovitev," so sporočili medijem.
Pojasnili so, da v proizvodnem procesu v steklarni nastaja sadra ali mavec, ki je po kemijski sestavi kalcijev sulfat. Sadra nastaja v procesu nevtralizacije odpadne žveplove kisline z apnom.
"Sadra, ki nastaja v Steklarni Rogaška, je registrirana kot kemikalija pri Evropski agenciji za kemikalije. Pripadajoči varnostni list, ki je del registracijske spremne dokumentacije, navaja, da snov nima nevarnih lastnosti za okolje," so zapisali.
Dodali so, da je zadnja kontrolna analiza sadre z 18. februarja letos pokazala, da je vsebnost svinca in kroma nizka (pod mejo detekcije analizne metode), "kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako pa se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji".
Potrdili so, da Steklarna Rogaška sadro prodaja podjetju Intergas kot ostanek od proizvodnje. "Kupec se je pogodbeno zavezal, da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt," so zapisali.
Prav tako je bilo v pogodbi dogovorjeno, da Steklarna Rogaška ne prevzema nobene odgovornosti do tretjih oseb za kakršnekoli napake, odškodninske zahtevke ali podobno, ki bi se nanašali na prevzeto sadro, so dodali.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.