Razbito steklo avtomobila, podrta zadnja klop in izropan prtljažnik. Tako je predlansko poletje na španskih Kanarskih otokih eden od naših bralcev končal veselo dopustniško razpoloženje. Nekaj minutni sprehod do plaže in nazaj je njega in njegove družbe stal fotoaparatov in vseh dokumentov. "Kako, kdaj so nas videli, saj na sedežih ni bilo ničesar?!" so se spraševali, nakar so jim kasneje na policijski postaji v zelo okrnjeni angleščini pojasnili, da so jih verjetno opazovali že dalj časa.
Sledilo je pridobivanje zapisnika, prevajanje v angleščino, klici na veleposlaništvo v Madridu, elektronsko dopisovanje z našimi organi in naposled izdaja potrdila o državljanstvu. Tako pač je, ko postaneš žrtev priložnostnih roparjev, sezonskih tatov, ki imajo vsako turistično sezono visoko zavihane rokave.
A gre le za eno od nevarnosti, ki nam lahko pokvarijo dopust. Pogoste so tudi zastrupitve s hrano in pijačo, poškodbe pri skokih v vodo ali celo utopitve. Kako torej ravnati, da se bomo s težko pričakovanih počitnic vrnili zdravi in srečni?
Nikoli ne veste, koliko oči preži na vas
Iz lekcije, ki jo je verjetno tudi že marsikdo drug doživel na lastni koži, smo se naučili, da se je včasih pametno postaviti v kožo tatu. Ob obisku počitniških lokacij se moramo zavedati, da so nepazljivi turisti dober vir zaslužka, zato jih imajo tatovi neprestano na očeh. Čeprav ste morda daleč od nepreglednih ulic in mestnih parkirišč, bodisi ob čudoviti plaži, kjer izgleda vse izjemno lepo in prijazno, vas lahko opazujejo. Zato je pomembno, da v vozilih na policah in sedežih ne puščajte ničesar. A stvari nikar ne pospravljajte v prtljažnik na danem parkirnem mestu, saj vas morda kdo opazuje.
Plaže in kopališča so kot samopostrežna trgovina
Plaže in bazeni so za tatove čudovito "lovišče". Več ljudi je tam, boljši so pogoji. Izginejo torbe, denarnice, dokumenti, ključi, mobilni telefoni, denar in drugi predmeti, ki jih ljudje nosijo s sabo na plažo. Med sproščenim poležavanjem ali živahnim čofotanjem enostavno prekmalu pozabimo na nadzor nad našimi stvarmi, pravijo policisti. Sicer je na naši obali po besedah prvega moža PU Koper Danimirja Rebeca pravzaprav veliko primerov preiskanih. Lani so bili uspešni v kar 60 odstotkih kaznivih dejanj, a pojava ni mogoče izkoreniniti, zato ostanite previdni, pravijo.
"Tudi v policiji se vsako leto pripravljamo na turistično sezono. Vsako leto povečamo prisotnost policistov in intenziviramo naloge, predvsem opazovanje na plažah, tako z uniformiranimi kot tudi s civilnimi patruljami," še pravijo koprski policisti.
Nekateri žeparji so pravi umetniki
Zavedati se morate tudi, da na turistično obljudenih krajih mrgoli žeparjev. Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev na sebi.
Upoštevajoč podatke z britanskega turističnega spletnega mesta Just The Flight in nekaterih ostalih turističnih organizacij in spletnih mest prikazujemo nekaj najpogostejših taktik. Te vzajemajo tako taktike žeparjev, kot tudi najpogostejše trike uličnih prevarantov.
| Napotki za varnejše letovanje Ne puščajte torbic brez nadzora ali varstva, ne puščajte ključev stanovanja in vozil na neprimernih mestih. V javnosti ne razkazujte denarja, kartic in drugih vrednejših predmetov. Pri dvigovanju gotovine na bankomatih, bankah ali poštah bodite pozorni na osebe, ki vas opazujejo ali vam sledijo. Denar in dokumente imejte pri sebi na ustreznih mestih (v notranjem žepu ali okoli pasu), predvsem zaradi žeparjev. Najpametneje je pomembne stvari hraniti v posebnih torbicah, ki si jih lahko nadenemo pod oblačila ali zapnemo za pas. Če ste nastanjeni v hotelu, dokumentov in denarja nikakor ne puščajte v hotelski sobi, temveč jih bodisi nosite s seboj bodisi najemite hotelski sef. Tudi predmetov, kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, osebni nakit, kolesa, surfi in ostalo ne puščajte brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah, in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pazite na svoje otroke, poučite jih, kaj naj storijo, če se izgubijo v množici (naj se obrnejo na policiste, varnostnike ali reditelje). Poskrbite tudi za lastno varnost in se izogibajte temnim ulicam, podhodom in dvomljivim lokalom. Na letališčih, avtobusnih in železniških postajah, kjer se običajno naenkrat zadržuje veliko ljudi, bodite pozorni na svojo prtljago. Zavedajte se tudi, da lahko vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. S sabo ne nosite večjih količin gotovine. Ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez nadzora (naprimer v lokalu, vlaku, čakalnici..). Izogibajte se množici, storilci namreč uporabljajo efekt presenečenja in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve. Pazite na mimovozeče motorje in kolesa. |
VIDEO: Primer žeparjenja
Kaj, ko enkrat postanemo žrtev in ostanemo brez dokumentov?
Ko enkrat med počitnikovanjem v tujini ugotovite, da je vaša torba izginila, z njo denarnica, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ali pa celo potni list, je najbolje, da globoko vdihnete, se pomirite, nato pa ukrepate po naslednih korakih. Najprej je potrebno zadevo prijaviti tamkajšnji policiji. Kjerkoli že ste, vztrajajte, da sestavijo zapisnik oziroma zahtevajte potrdilo o prijavi. Ponekod bodo policisti morda zahtevali, da si ob prijavi priskrbite prevajalca, ali pa vam bodo ponudili svojega. Za slednjega boste seveda odšteli kar nekaj denarja, a zapisnik boste potrebovali, če se želite vrniti domov.
V izjemnih primerih, ko torej primanjkuje časa, pa lahko naše veleposlaništvo izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je določena oseba državljan RS in da ima veljaven osebni dokument, ki pa ji je bil ukraden. Oblasti prosijo, da osebo spustijo na letalo, a v tem primeru ni popolnega zagotovila, da bo potrdilo zadoščalo, saj ne gre za veljaven osebni dokument.
Ko se vrnete v Slovenijo, morate izgubo oziroma krajo dokumentov takoj, najkasneje v osmih dneh, prijaviti na upravni enoti. To morate storiti zaradi zaščite pred zlorabo identitete s strani tretje osebe, ki bi morebiti želela uporabiti ukraden, pogrešan ali izgubljen potni list ali osebno izkaznico kot svojo. Interpolu se namreč dnevno posreduje podatke o serijskih številkah takšnih neveljavnih listin. Če tega ne boste storili, vam grozi obisk sodnika za prekrške in plačilo denarne kazni v višini od 125 do 400 evrov.
Varno v vodo in premišljeno pred sončne žarke
Da si ne pokvarite dopusta, pazite tudi na premočne sončne žarke in bodite pazljivi pri kopanju v vodi. Uporabljajte kreme z visokim zaščitnim faktorjem, zadržujte se v senci, izogibajte se prehudi vročini in zaužijte dovolj tekočine.
Če se nameravate ohladiti v morju, se prej prepričajte o morebitnih nevarnostih, kot so meduze, močni tokovi in podobno.
| Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje kopalcem |
|---|
Kopanje v površinskih vodah - rekah, jezerih in morju - priporočamo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode in ne na nenadzorovanih vodnih površinah.
|
Ne kopajmo se po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka (motnost vode, brzice …), na morju pa zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. Zato ob nenadnem poslabšanju vremena pojdimo čim prej iz vode.
|
Med plavanjem ne požirajmo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se čim prej oprhajmo s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane.
|
Zaradi morebitnih nižjih temperatur vode (reke in jezera ob začetku kopalne sezone) vstopajmo v vodo postopoma in ne pregreti.
|
Pred skakanjem v vodo se prepričajmo o vidljivosti do dna ter ustreznosti globine in dna izbranega mesta.
|
Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana z izpostavljenostjo izločkom glodavcev pri dejavnostih v naravi, tudi kopanju. Zato bodimo na bregovih kopalnih območij in naravnih kopališč pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev in se jih izogibajmo. |
Med najpogostejšimi nevarnostmi tudi zastrupitev s hrano
Ena od najbolj neprijetnih izkušenj, ki lahko na potovanjih in dopustih doletijo človeka, je zastrupitev. Najhuje je, če moramo dneve, ko bi morali uživati ali raziskovati, preživeti na stranišču. Kako se torej temu izognete?
Paziti morate, kaj jeste
Nevarne bakterije se lahko pojavijo v surovem ali kuhanem mesu, v ribah, v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih in tudi v pripravljeni hrani, ki predolgo stoji na prostem pri sobni temperaturi. Ena najpogostejših zastrupitev je salmoneloza. Zato si raje privoščite dobro kuhano in pečeno hrano. Zelenjavo in sadje si raje kupite sami, oziroma si privoščite sadeže, ki jih boste morali pred zaužitjem olupiti.
Premislite, preden posežete po hrani z ulice
Zdravstveni strokovnjaki pred dopusti in potovanji svarijo pred črevesnimi okužbami s hrano, ki jo ponujajo na ulici. Prodajalci v tujini namreč pogosto pripravljajo hrano v skladu z drugačnimi higienskimi standardi, kot smo jih vajeni doma. Dobro je, če se o primernosti posamezne hrane pred tem pozanimamo pri vodičih, znancih ali na spletu. Če ne vemo, kaj bomo dobili, je morda bolje, da obiščemo kakšno od restavracij ali pa si obroke pripravimo sami.
Pijte le ustekleničeno vodo
V krajih, kjer nimajo ustrezno urejenih vodovodnih sistemov, lahko naše zdravje ogrozi tudi oporečna voda. V takšnih primerih je bolje, da pijete le ustekleničeno vodo. To uporabljajte tudi za umivanje in splakovanje zob. Pazite, da v pijačah, ki vam jih postrežejo v lokalih, ni ledu, in raje naročajte ustekleničene pijače.
Umivajte roke
Nevarne bakterije in viruse najpogosteje prenašamo z rokami, zato moramo poskrbeti, da bodo vedno čiste, še posebno pred uživanjem hrane. Ker na potovanjih voda in milo nista vedno na voljo, je pametno, da si priskrbimo higienske robčke ali pa tekoče razkužilo za roke.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.