Saje: Naj Cerkev vodi po poti enotnosti do civilizacije ljubezni

"Papežu Leonu XIV. slovenski katoličani želimo, da bi vodil Kristusovo Cerkev po poti enotnosti in edinosti do 'civilizacije ljubezni', kajti Ljubezen je edina sila, ki lahko spremeni svet in mu prinese trajen mir," je v izjavi, objavljeni na spletni strani Slovenske katoliške cerkve zapisal novomeški škof Andrej Saje.

Navedel je še, da so slovenski katoličani Bogu hvaležni, da jim pošilja novega pastirja Cerkve, slovenski škofje pa da novemu papežu izrekajo "svojo vdanost in kličemo na njegovo delo obilen Božji blagoslov ter mu zagotavljamo molitveno podporo".

V večerni izjavi za STA je Saje kot pomembno izpostavil, da je novi papež v svojem prvem nagovoru vernike pozdravil z Mir z vami. "To je tudi pravzaprav prvo Jezusovo sporočilo in oznanilo, pozdrav učencem po vstajenju," je pojasnil Saje. Ob tem je razložil, da je mir "pravzaprav polnost božjega življenja, to ni samo odsotnost vojne".

"In tudi papež Leon XIV. je to poudaril na začetku, se pravi, mi smo vsi misijonarji, smo gradniki mostov, smo prinašalci miru temu svetu, seveda če smo trdno podkovani v duhovnosti, v veri v Jezusa Kristusa, ki ima tudi močno sporočilo za današnji svet in daje moč vsem, ki verujejo vanj," je dejal Saje.

O omenjenih izzivih, ki čakajo papeža Leona XIV., je dejal, da gre zlasti za gradnjo mostov med civilizacijami, med kulturami. "Vemo, da je novi papež iz ZDA, da je bil veliko časa v Latinski Ameriki, v Peruju, da so njegovi starši eden iz Ekvadorja, drugi francosko-italijanskih korenin, da je študiral matematiko, teologijo in cerkveno pravo v Rimu. Se pravi, da je človek širokih obzorij, teološko močno podkovan, izjemno duhoven v avguštinskem redu, tako da ima izjemno velik pogled na Cerkev in na svet," je novega papeža opisal Saje.

Bil je tudi kritik ameriškega predsednika in antimigrantske politike, tudi aktiven na družbenih omrežjih, obenem pa zelo mirne narave in zelo duhoven, vsled tega pa tudi malo manj poznan v svetu, je razmišljal Saje, ki se je tudi sam z njim že nekajkrat srečal.

"Pred enim letom sem bil približno eno uro z njim na pogovoru v Rimu, tako da imam izjemno dober občutek, da je papež za ta čas, se pravi za sodobni čas, za dialog s svetom, za dialog z družbo, močno podkovan z duhovnostjo, s trdno vero v Jezusa Kristusa," je dodal predsednik Slovenske škofovske konference.

Novi papež si je sicer nadel ime Leon XIV., kar po Sajetovih besedah nakazuje, da bo nadaljeval dediščino papežev s tem imenom, zlasti Leona prvega, ki si je v burnem obdobju prizadeval za mir, pa tudi drugih za njim, ki so si prizadevali za socialno pravičnost, delavska vprašanja, oznanjevanje evangelija, teologijo, duhovnost, molitev, marijansko pobožnost, dialog s svetom, v katerem živimo. "Mislim, da bo nadaljeval smer, ki jo je pravzaprav tudi že papež Frančišek, se pravi skrb za revne, za migrante ...," razmišlja Saje.

Novi papež sicer pripada avguštinskemu redu, ki ga v Sloveniji že nekaj časa ni. "Slovenija ni velika in pač redovi nastajajo, tudi usihajo, to je odvisno od karizme, če jo še imajo za tisti čas," je še pojasnil Saje.

Teologa Špelič: Novi papež bo ostojen naslednik predhodnikov

Novi papež bo dostojen naslednik nedavnih predhodnikov, ne bo pa njihova kopija, meni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani Miran Špelič. Vidi ga kot mednarodno osebnost, ki bo lahko nagovarjala ljudi iz različnih okolij. Je papež, kot ga Cerkev trenutno potrebuje, verjame Špelič.

Roberta Francisa Prevosta, ki je postal novi papež, Špelič do zdaj ni poglobljeno poznal. Z njim se je, kot pravi, bolj spoznal šele, ko je po izvolitvi z balkona nagovoril množico v Vatikanu. Vseeno verjame, da so kardinali izbrali dobrega papeža, ki je ustrezen in primeren za današnji čas. "Kardinali se namreč med seboj poznajo bolje, kot mi poznamo njih, poleg tega verjamem, da pri tem v ozadju deluje Sveti duh," je dejal za STA.

Prvi javni nastop novega papeža ocenjuje kot suveren, "vendar nenapihnjen, skromen". "Znal je povezati tako svoje avguštinsko poreklo kot tudi svojo misijonsko izkušnjo, navezal se je tudi na papeža Frančiška. In mislim, da so tri stvari, ki so zelo pomembne," je prepričan teolog.

V nagovoru je novi papež pozdravil tudi svojo škofijo v Peruju, kjer je bil misijonar, citiral je svetega Avguština "ter nadaljeval tam, kjer je končal papež Frančišek z blagoslovom na velikonočno jutro". Po Špeličevih besedah je to zagotovilo kontinuitete s Frančiškom, "da bo Cerkev, ki je odprta v svet".

Novega papeža bi Špelič težko enačil s kakšnim od nedavnih predhodnikov. "Dejstvo je, da se je dalo iz prvega nagovora opaziti, da se opira na vse predhodnike. V kratkem nagovoru sem uspel razbrati tisto bližino, ki jo je dajal papež Frančišek, njegovo sinodalnost, biti blizu vsem ljudem, ljubezen do svetega Avguština in teologije, ki jo je imel Benedikt XVI., pa tudi tisto odprtost in družbeno aktivnost, misijonskost, ki jo je kazal Janez Pavel II. s svojimi potovanji. Mislim, da bo novi papež dostojen naslednik vseh nedavnih papežev, hkrati pa ne bo njihova kopija," pravi Špelič.

Z izbiro imena Leon XIV. je imel Prevost po oceni Špeliča bolj v mislih papeža Leona Velikega oz. Leona I. kot papeža Leona XIII. "Leon Veliki je namreč na nek način nadaljeval Avguštinovo teologijo. Mislim, da mu je tudi zato Leon tako pri srcu in da bo tudi on sam kot avguštinec znal Avguštinovo teologijo postaviti v 21. stoletje." Sveti Avguštin iz 4. stoletja je bil sicer eden od osrednjih Cerkvenih učiteljev in mislecev, ki je poudarek dajal predvsem na Božji ljubezni.

Špelič je prepričan, da pri izbiri Prevosta za papeža ni bilo odločilno to, da je Američan, saj je veliko živel izven ZDA. "Bolj je bilo verjetno kardinalom všeč to, da je mednaroden, da je nekdo, ki dobro obvlada špansko, angleško in italijansko. Se pravi, da dobivamo spet papeža, ki bo lahko nagovarjal ljudi iz različnih jezikovnih in družbenih kontekstov," meni.

Določen vpliv na izbiro kardinalov je po njegovi oceni verjetno imelo tudi to, da je bil Prevost v Vatikanu več let vodja dikasterija za škofe. "Kot tak je namreč imel stike z mnogimi škofi, kar je pripomoglo k njegovi razpoznavnosti. Hkrati je bil najbrž priljubljen, ker je očitno dikasterij dobro vodil," pravi Špelič. Pomembno vlogo je po njegovi oceni verjetno imelo tudi to, da se je v rimski kuriji dobro naučil italijanskega jezika.