Golob: Napovedi dodatnih carin niso v prid transatlantskim odnosom

"Napovedi o dodatnih carinah zoper EU oziroma posamezne države članice v nobenem primeru niso v prid transatlantskim odnosom. Verjamem, da se bo EU na morebitne ukrepe odzvala enotno," so besede premierja Roberta Goloba navedli v kabinetu in napovedali, da bodo voditelji Evropskega sveta o tej temi razpravljali v četrtek.

Pričakovati je, da bodo govorili o tudi različnih možnostih protiukrepov v odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami, med katerimi so zamrznitev izvajanja julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora z ZDA, uvedba carin na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 93 milijard evrov in uporaba instrumenta za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem.

V nagovoru ob sprejemu tujih diplomatov pa je Golob dejal še: "Čisto po nepotrebnem in čisto brez pravih, utemeljenih razlogov, se na področju Arktike vzpostavlja novo žarišče." Dodal je, da ni nobenega razloga, da bi se med zavezniki ustvarjale razmere, kakršnim smo priča danes. 

Po njegovih besedah je nujno, da si zavezniki iskreno in odkrito pogledajo v oči ter o takšnih situacijah spregovorijo, tudi za zaprtimi vrati, a z eno samo mislijo: "Na kakšen način dejansko okrepiti zavezništvo in ne na kakšen način zavezništvo razbiti. Kdor resno govori o varnosti Arktike, ta ve, da jo lahko doseže le skupaj s svojimi zavezniki in nikakor ne na način, da se z zavezniki spre, da z zavezniki odpira nove trgovinske vojne ali še kaj hujšega."

Na sprejemu diplomatov je zaostrovanje razmer glede grenlandije komentirala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar: "Apetiti po prisvajanju ali nadzoru ozemelj drugih držav so nesprejemljivi, zato se moramo na vsa ta dejanja dosledno odzivati in jih zavračati."

Prepričana je, da politika ozkega uveljavljanja lastnih interesov in zapostavljanje multilateralizma nimata prihodnosti, saj vodita v več konfliktov in manj sodelovanja med državami.

"Naš svet ne more biti svet dvojnih meril, kjer so države ali politiki lahko nad mednarodnim pravom in po lastni presoji branijo interese nekaterih v škodo drugih, celo z uporabo veta. To je svet več kot 200 držav, med katerimi velika večina ne želi živeti med sovražniki," meni Pirc Musarjeva.

Kot smo poročali, Slovenija na Grenlandijo pošilja dva vojaška častnika, a slovensko obrambno ministrstvo ne razkriva, kdaj, kdo, kako in v kakšnem obsegu bo na Grenlandiji sodelovala Slovenska vojska. Častnika bosta sicer sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arktična odpornost pod vodstvom Danske.

Obrambni minister Borut Sajovic je sicer izrazil prepričanje, da Grenlandija ostaja varna in mirna, Dansko pa je označil za dragocen in pomemben del zavezništva. "V letošnjem letu bo na Grenlandiji potekalo več vaj, več različnih dogodkov in temu bomo prilagajali tudi slovensko moštvo," je komentiral minister, ki je omenil, da v tem trenutku še niso znane podrobnosti vsebine vojaških vaj na Grenlandiji.

Omenil je tudi, da dogodki, kot je današnji sprejem diplomatov, sporočajo, da so "diplomacija, dialog, poziv in zavzemanje za mir ključnega pomena, da pa je treba biti usposobljen in pa pripravljen, da ga braniš". Vojaške vaje pa imajo "namen predvsem odvračanja, da do kakršnih koli eskalacij ne pride".

Prepričan je, da Grenlandija ostaja varna in mirna, Dansko pa je označil za dragocen in pomemben del zavezništva.

Sajovic je spomnil še, da ima Slovenija z Dansko že od leta 1998 sklenjen dogovor o sodelovanju na vojaškem področju.

Z odločitvijo o napotitvi dveh častnikov Slovenija sledi več evropskim državam, med njimi Franciji, Nemčiji, Švedski, Norveški, Finski in Nizozemski, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil. Nekateri so se sicer vmes že vrnili v domovino.

Odločitev vlade, da na Grenlandijo napoti dva častnika Slovenske vojske, je bila pravilna določitev, pa je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. "Grenlandija nas vse skrbi, ustvarja se lahko nevaren presedan," je dejala.

S to odločitvijo je Slovenija po njenih besedah izrazila jasno podporo Grenlandiji in Danski, obenem pa z njo sporoča, "da ne dovolimo poseganja s silo v neko ozemeljsko celovito suverenost in da so samo Grenlandci tisti, ki lahko odločajo o svoji prihodnosti".

Minuli konec tedna je ameriški predsednik Donald Trump osmim evropskim državam, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost pred dnevi kot prve napotile manjše število vojakov, tudi zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin s 1. februarjem. Če ne bo mogoče doseči dogovora o "popolnem in dokončnem" ameriškem nakupu otoka, pa je zagrozil, da bo carine s 1. junijem povišal na 25 odstotkov.

Po mnenju Fajonove bo ključno, da se Evropska unija oziroma Evropska komisija zelo jasno odzove na to napoved, saj "gre nenazadnje za skupni trg in bo vsak korak izjemno pomemben".

Če bo Trump vztrajal pri nameri, da ZDA zavzamejo del ozemlja Danske, ki je zaveznica ZDA v Natu, "je treba v Evropi zavzeti stališče, da se moramo kot Evropa umakniti iz zavezništva, v katerem si ena članica prisvaja ozemlje druge članice, in vzpostaviti temelje lastne evropske varnosti," pa je zadevo komentiral sokoordinator Levice in minister za delo Luka Mesec.

Dodal je, da Trump deluje proti Evropski uniji, v Levici pa da zagovarjajo samozavestno držo Slovenije in Evrope v svetu.

Finančni minister Klemen Boštjančič je medtem po neformalnem zasedanju finančnih ministrov držav območja z evrom v Bruslju pozval, da mora EU "umiriti žogico" in nastopiti enotno. "S predsednikom, s katerim sva si izmenjala nekaj sporočil, sva glede tega enakega mnenja," je dejal.

"Jaz mislim, da je prav, da evropski politiki umirijo žogico, se pogovorijo med sabo in potem enotno nastopijo. To je stališče, ki ga Slovenija že od vsega začetka zagovarja," je še poudaril minister. Podobno so po njegovih besedah menili tudi ministrski kolegi, ki so nastopili v razpravi.

Predsednik ZDA si prizadeva za ameriški prevzem Grenlandije, pri čemer ne izključuje možnosti uporabe sile. Bela hiša je v četrtek zatrdila, da nameščanje evropskih sil na otoku nima nobenega vpliva na Trumpove načrte.