Kot je pojasnil minister, modernizacija Slovenske vojske (SV) poleg zdaj odloženega nakupa patrij med drugim vključuje še nakupe letala Spartan, sistemov protizračne obrambe Iris-T, artilerijskih sistemov francoske izdelave in tudi obnovo vojašnice.
Višina obrambnih izdatkov tako ni neposredno povezana z nakupom bojnih vozil patria, je odgovoril na vprašanje, ali bo odlog podpisa pogodbe o tem nakupu otežil doseganje cilja dveh odstotkov BDP za to področje v letošnjem letu.
Glede razloga za odlog je sicer ponovil, da so se razmere na bojiščih "drastično spremenile", tako da se je veliko spremenilo tudi ko gre za sama bojna kolesna vozila, ki morajo omogočati varnost in mobilnost pripadnikom in pripadnicam SV. "Zdaj vlagamo velike napore v to, da bodo imeli učinkovite sisteme za lastno obrambo, ko gre za zaznavo majhnih in velikih dronov na daljavo, pa tudi ustrezno protioklepno, protiraketno in protizračno obrambo," je povedal Borut Sajovic.
Obenem je opozoril na dolge čakalne dobe za popravila vozil in druge vojaške tehnike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah. Samo na rezervne dele za opremo, proizvedeno v tujini ali ZDA, je treba na primer čakati več kot eno leto, je ponazoril minister. Zato želijo, da bi bila v vozilih patria vsaj tretjina slovenske tehnike, ki jo bo mogoče popraviti v roku največ enega tedna, je dodal.
Kupola slovenskega proizvajalca Valhalla Turrets, ki jo želijo namestiti na patrije, bo sicer po besedah Sajovica certificirana v nekaj mesecih.
Nadgraditev glede na izkušnje iz Ukrajine
Vlada je odločitev, da nakupa finskih oklepnikov v tem mandatu ne bo, sprejela sredi preteklega meseca. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je članom pristojnega odbora državnega zbora že pretekli teden pojasnil, da jih bodo kupili, vendar jih trenutno nadgrajujejo glede na izkušnje z bojišč v Ukrajini.
Ob robu zasedanja obrambnih ministrov članic EU je Sajovic zagotovil še, da bo Slovenija letos v skladu s sprejeto resolucijo za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa bo izdatke postopoma zvišala na tri odstotke.
Glede podatkov, da bo Slovenija za obrambo letos namenila 1,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa 1,8 odstotka, ki jih je v oceni slovenskega proračunskega načrta za 2026 pretekli teden objavila Evropska komisija, pa je pojasnil, da gre za sredstva obrambnega ministrstva. Preostanek sredstev je na postavkah ministrstev za infrastrukturo, kohezijo, zdravstvo ter visoko šolstvo, znanost in inovacije, je povedal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.