'Sram naj bo vsakega, ki postavlja kapital nad življenja ljudi in narave'

V Kanalu ob Soči je potekal shod, na katerem so se prebivalci tamkajšnje občine zavzeli za zdravo življenjsko okolje. Shod se je odvija pred popoldansko sejo občinskega sveta Občine Kanal ob Soči na temo Salonita Anhovo.

Svetniki Občine Kanal ob Soči so na današnji izredni seji poskušali izvedeti, kako bi sežiganje odpadkov v Salonitu Anhovo vplivalo na onesnaževanje okolja. Zdravniki so večkrat poudarili, da so lahko izmerjene vrednosti posameznih onesnaževalcev pod mejnimi vrednostmi, problem pa je mešanica vseh skupaj, ki je lahko zelo nevarna.

Salonit Anhovo je lani na Agencijo RS za okolje vložil prošnjo za povečanje količine odpadkov v sosežigu. Podjetje načrtuje povečanje letne količine nenevarnih odpadkov kot sekundarnega energenta s sedanjih 108.960 ton na leto na 135.000 ton na leto.

To je razburilo prebivalce območja, ki je že tako močno obremenjeno s starimi bremeni cementarne. Odzvali so se tudi zdravniki, ki so prispevali skoraj 600 podpisov pod peticijo, s katero so pozvali k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Podpise so prejšnji teden predali ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.

'Bojim se, da se bo s povečanim kurjenjem ogroženost naših bolnikov še povečala'

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov širše goriške regije, ki ga je podprla tudi skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.

"Zdravniki moramo delovati ne le zakonito, ampak tudi etično," je poudarila splošna zdravnica v Desklah in prvopodpisana pod pozivom Nevenka Mlinar. "Zdravniki po vsej Sloveniji se zavedamo potencialnih nevarnosti, ki jim bodo izpostavljeni naši bolniki v primeru visokih vrednosti onesnaževal iz sosežigalnic," je dodala.

Sama se vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki imajo v svojih telesih azbestna vlakna, sedaj pa jih ogrožajo še onesnaževalci iz sosežigalnice. "V občini je več kot 2800 ljudi, ki jim je država priznala poklicno bolezen zaradi azbesta - zaradi dolgotrajne izpostavljenosti azbestnim vlaknom, tudi ko so strokovnjaki že vedeli, kako škodljiv je," je izpostavila. Povedala je, da je imela v času dela v ambulanti v Desklah 1676 pacientov, od katerih jih je v zadnjih 20 letih kar 450 zbolelo za različnimi vrstami rakov.

Sosežig odpadkov v Anhovem že sedaj "ne koristi našim bolnikom". "Strokovno gledano bi morali pljučni bolniki živeti v čistem okolju, kar to ni. Bojim se, da se bo s povečanim kurjenjem ogroženost naših bolnikov še povečala," je poudarila zdravnica. Ob tem se je zavzela za izenačenje mejnih vrednosti dovoljenih izpustov v sežigalnicah in sosežigalnicah.

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je poudarila, da v srednji Soški dolini starega bremena ne predstavlja le azbest, pač pa tudi enako kancerogeni krom šest. "Če greš na onesnažen kraj s potencialno onesnaženo industrijo - in pri sosežigu govorimo o tem, saj se spušča v zrak in seseda v zemljo in hrano množica težkih kovin, organskih topil in podobnega - je kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti najmanj zaskrbljujoča, ne vemo pa točno, kakšna," je dejala.

Društvo obolelih zaradi azbesta svetuje članom, da se ne udeležijo shoda: 'To je izkoriščanje obolelih'

Je pa nekatere krajane razburil tudi dopis Društva obolelih zaradi azbesta, v katerem so člane društva pozvali, da se shoda ne udeležijo. Pri tem so poudarili, da je Salonit Anhovo edini, ki izplačuje svoj del odškodnin bolnikom, ki so oboleli zaradi azbesta. Kot je pojasnil predsednik društva Hasib Brdar, bi bilo to izkoriščanje obolelih zaradi azbesta za ’neke druge namene’.

Kot je pojasnil, ''oboleli dobijo odškodnine, ki jih sicer nikjer drugje v Sloveniji, Salonit Anhovo pa poleg tega ogromno vlaga v tehnologijo, saj se zaveda svojih preteklih napak''. Kot poudarja, mora biti nad dogajanjem v cementarni strog nadzor, saj se zgodba z obolelimi seveda ne sme nikoli več ponoviti. Dodaja, da je bil poziv dan predvsem zaradi bolnikov samih, saj je lahko sodelovanje za njih na takšnem dogodku zaradi bolezni naporno. Kot je dodal, se vsak sicer odloči po svoji vesti, a bolnega človeka izkoristiti za tak protest, za neke druge interese, se mu zdi nesprejemljivo. Pozdravlja pa napore stroke, ki nadzorujejo stanje v dolini.

 Iz iniciative Danes so sporočili, da je ’’namen današnjega shoda podpreti poziv zdravniške stroke ter opozoriti odločevalce na problematiko vplivov onesnaževanja na zdravje ljudi, ki živijo v že obremenjenem in degradiranem okolju. V tem ne vidimo nič spornega. S povečanjem proizvodnje ali deleža sosežiga bi se povečala tudi količina izpustov, kar se nam zdi sporno, saj prebivalcem niso bili predstavljeni dokazi o dolgoročni neškodljivosti teh izpustov.Zavzemamo se za upoštevanje načela previdnosti in torej zmanjšanje sosežiga preden pride do zdravstvenih posledic.''

'Srednja soška dolina dobesedno umira’

Kot so zapisali na spletni strani civilne iniciative Danes, kjer so pozvali k udeležbi na shodu, zgodbe o azbestu v srednji Soški dolini še ni konec. "Srednja soška dolina dobesedno umira. Za bolnike z azbestozo je dobesedno življenjskega pomena, kakšen zrak dihajo," so opozorili.

"Ko strokovnjaki javno povejo svoje mnenje o škodljivosti sežiganja odpadkov, ne more nihče več trditi, da tega ne vedo. Ne ponovimo zgodbe še z nekaj generacijami," so izpostavili in pozvali "vse, še posebej tiste, ki so kakorkoli povezani s temi kraji" na shod pod sloganom Nismo podatki, na katerem bi izkazali enotnost in odločnost.

V svojem vabilu so poudarili še, da želijo prihodnost za svoje otroke, ki ne bo pomenila obremenjenosti z boleznijo in prerane smrti. "Sram naj bo vsakega, ki postavlja kapital nad življenja ljudi in narave," so dodali.

''Shod je edinstvena priložnost, da se množično zberemo in s tem jasno podpremo poziv zdravnikov ter se tako postavimo zase.''

Na omenjeni shod so svoje člane in druge pozvali tudi v društvu Eko Anhovo in dolina Soče. "Dokažimo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, kje odraščajo naši otroci in vnuki. Zdravje je največja vrednota, ki nikoli ne bi smela biti ogrožena!" so navedli na spletem družbenem omrežju Facebook.

Kot je povedala predstavnica iniciative Mateja Sattler, njihovo društvo ni organizator shoda, a ga pozdravljajo. "Odločili smo se pridružiti temu shodu in tako podpreti poziv zdravnikov, ki so se tako odločno postavili na našo stran, odločevalcem. Izrazili bomo tudi nestrinjanje z lokalno politiko, ki se do tega hudega problema v dolini reke Soče ne želi opredeliti," je povedala.

Pogovora z županjo Kanala ob Soči Tino Gerbec, ki je sejo občinskega sveta zaprla za javnost, ne pričakujejo, očitajo ji ignorantski odnos. Tudi sicer od seje v društvu po besedah Sattlerjeve ne pričakujejo večjih prebojev: "Bojimo se, da bo šlo samo še za en pingpong med Salonitom Anhovo in občino, te dialoge pa poznamo že iz preteklosti."

"Nastopili bomo mirno in strpno, saj je naš cilj združiti ljudi v boju za dobro, za čisto okolje, za prihodnost naših otrok in za čisto dolino reke Soče," je napovedala Sattlerjeva. Je pa njihov protest uperjen tudi proti "odnosu mačehovske države, ki sploh dopušča to norijo s sosežigom", ter proti "nebrzdanim nameram Salonita Anhovo".

Salonit Anhovo: Odgovorno opravljamo svoje delo

Družba Salonit Anhovo od občinske seje pričakuje konstruktivno razpravo, ki temelji na reprezentativnih podatkih in študijah: ''Pričakujemo, da nam bodo strokovnjaki za zdravstvo, okolje in tehnologijo predstavili svoje zaključke - tudi v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji -  in tako pripomogli k dialogu, ki omogoča nadaljnji tehnološki razvoj in nadaljnje zmanjševanje vplivov na okolje, kateremu smo zavezani vsi zaposleni v družbi Salonit Anhovo - v dobrobit vseh prebivalcev. ''

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo, sicer zatrjuje: ’’Z ekipo v cementarni odgovorno opravljamo svoje delo in v celoti spoštujemo zakonodajo. Želimo si ovreči še tako minimalen dvom o vplivih, ki izhajajo iz delovanja naše družbe, zato začenjamo z neodvisno analizo vplivov naših razvojnih načrtov na okolje in zdravje.’’ Ob tem so zatrdili, da bodo odprti za dialog z vsemi deležniki. Dodali so: ’’V Salonitu Anhovo smo v zadnjih 20 letih s sistematičnimi investicijami in nadgradnjo tehnološke opreme že pomembno znižali vplive na okolje. To pot želimo dosledno nadaljevati in naše vplive na okolje tudi v bodoče kontinuirano zmanjševati z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnologij. Naše delovanje že sedaj spremljamo z obsežnimi meritvami in raziskavami, ki jih opravljajo priznane institucije, kot so Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Mednarodna podiplomska šola Inštituta Jožef Stefan, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) Maribor, NLZOH Nova Gorica, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Tehniška univerza Gradec, C.P.G. Lab S.r.l. Italija v sodelovanju z univerzami v Genovi, Milanu in Torinu. ’’

Pozive Salonita Anhovo k dialogu v društvu Eko Anhovo in dolina Soče sicer vidijo kot 'smešne'. "V preteklosti smo se naučili, da ti dialogi ne pomenijo nič oz. da ne pomagajo. Ta vozel mora presekati država," je poudarila Sattlerjeva in spomnila, da civilna iniciativa od države pričakuje spremembo zakonodaje, da bo ta zaščitila zdravje prebivalcev in okolja.